Taborišče Moria je dolgo veljalo za najslabše begunsko taborišče na svetu. Grške oblasti so ga vzpostavile konec leta 2015, namenjeno pa je bilo kratkoročni nastanitvi nekaj manj kot 3000 prosilcev za azil. Kljub temu je bilo med požarom, ki ga je v noči na sredo skoraj povsem razdejal, v njem natlačenih skoraj 13.000 ljudi. Zaradi prenatrpanosti so bile razmere v taborišču obupne. Številne humanitarne organizacije so dalj časa opozarjale na nečloveške higienske razmere in obup, ki je vladal med tam zaprtimi prebežniki, nekatere so protestno prenehale delovati v taborišču.

Šotori so se razširili tudi na območje okoli samega taborišča, v enem pa je spalo tudi po 17 ljudi. Taborišče je bilo prizorišče pogostega nasilja, tako med prebežniki iz različnih etničnih skupin kot policije. Prihajalo je tudi do spolnega nasilja, pogosti so bili pretepi, skoraj vsak dan naj bi bil nekdo zaboden. Številni prebežniki so imeli duševne težave, humanitarni delavci so poročali, da so celo otroci, stari le 10 let, skušali delati samomore.

BBC je navajal Luco Fontano iz humanitarne organizacije Zdravniki brez meja (MSF), ki je delal na konfliktnih območjih po vsem svetu, taborišče Moria pa je označil za najslabše, kar jih je videl. Delal je tudi v zahodni Afriki v času izbruha ebole, a tudi tamkajšnje trpljenje je bilo po njegovih besedah manjše kot tisto v Morii. V Afriki so imeli namreč ljudje, prizadeti zaradi ebole, upanje, da bodo preživeli, imeli so podporo družine in družbe, v Morii pa jim je "sistem odvzel upanje".

Taborišče je bilo postavljeno kot prehodna točka, kjer naj bi prosilci za azil ostali le nekaj dni. A številni prebežniki so bili zaradi izjemno počasnih birokratskih postopkov glede dodeljevanja azila tam ujeti tudi po več let. Grška vlada se je namreč odločila zadrževati tisoče prebežnikov v tovrstnih taboriščih na otokih, namesto da bi jih prepeljali v celinski del države. Gre za politiko v skladu z dogovorom Evropske unije s Turčijo iz marca leta 2016 o preprečevanju prihoda prebežnikov na ozemlje EU-ja in njihovem vračanju v Turčijo, je poročal BBC. Kritiki so politiko zadrževanja prebežnikov v taboriščih označili za "skladiščenje ljudi", namen Morie pa naj bi bil tudi odvračati dodatne prebežnike od prihoda v Grčijo oziroma na ozemlje EU-ja.

Prebežnike na ladje

Kot je za MMC povedala ena izmed prostovoljk v Morii Romy Bornscheuer iz organizacije Europeans for humanity (Evropejci za humanost oz. človeštvo), je taborišče zapustilo vseh skoraj 13.000 prebežnikov. Ker ne vedo, kje naj spijo, spijo na ulicah. Oblasti so sporočile, da so v šotorih začasno nastanili okoli 3000 ljudi, kar pomeni, da jih več kot 9000 ostaja na prostem.

Grčija medtem na pomoč pošilja tri ladje, med njimi tudi trajekt, na katere naj bi začasno namestili okoli 2000 prebežnikov. Oblasti si prizadevajo zagotoviti tudi namestitev blizu požganega taborišča, je dejal minister za migracije Notis Mitaraki.

Napadi na prostovoljce

Prebežniki so panični, bojijo se za svoje življenje, številni otroci so se izgubili in iščejo svoje starše, je dejala Romy Bornscheuer, prostovoljna zdravstvena delavka, ki je bila v Morii od junija letos. Po podatkih Združenih narodov je med razseljenimi prebežniki na otoku okoli 4000 otrok.

Po besedah sogovornice policija prebežnikom ne pomaga, to počnejo nekateri prostovoljci. A to je nevarno početje zaradi napadov domačinov, med katerimi so po besedah prostovoljke tudi skrajni desničarji. Medtem ko so nekateri lokalni prebivalci sicer pripravljeni pomagati, drugi napadajo prostovoljce in postavljajo zapore cest. Tudi sama je bila žrtev takšnega napada, je dejala. "Pred dvema dnevoma so obkrožili naš avtomobil, skakali so po njem, oboroženi so bili z velikimi palicami, v avtomobil so metali kamne, razbili so stekla, voznico so skušali med vožnjo zvleči ven, nato so nas lovili skozi gozd." Prostovoljka, ki napadalce označuje za "fašiste", pravi, da se tudi vozijo po mestu s skuterji in grozijo ljudem.

"Za zdaj k sreči niso napadali neposredno prebežnikov, le prostovoljce," je dejala. Veliko je frustracij med prebivalstvom, ljudje so siti politikov, svoj bes pa uperjajo v prostovoljce, dodaja. "Razmere so zelo napete, v prihodnjih dneh pričakujemo še več napadov." Agencija ZN-a za begunce (UNHCR) je sporočila, da je seznanjena s poročili o napetostih med domačini in prebežniki. Policija je zaprla ceste okoli taborišča in prebežnikom preprečila, da bi po pobegu pred požarom v taborišču prišli do bližnjih mest. Prebežnikom je ostalo nedosegljivo tudi bližnje največje mesto Mitilene, v katerem živi večina od 85.000 prebivalcev otoka. Oblasti so za namene ustavljanja prebežnikov s celine pripeljale dodatne protiizgredne enote policije.

Koronavirus poslabšal že tako nemogoče razmere

Na začetku meseca so v taborišču potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, tik pred izbruhom požara pa je grško ministrstvo za migracije sporočilo, da je število okužb v Morii naraslo na 35 in da so bili okuženi ljudje skupaj z družinami v karanteni na območju taborišča. Od konca marca so zaradi izbruha novega koronavirusa za prebežnike v taboriščih po Grčiji veljale omejitve gibanja, ki so zanje še v veljavi, čeprav so jih za grške državljane oblasti omilile že na začetku maja.

Humanitarne organizacije so večkrat opozorile, da je v prenatrpanih taboriščih nemogoče ohranjati fizično razdaljo med ljudmi in izvajati potrebne higienske ukrepe. Organizacije so grške oblasti po poročanju portala Politico obtoževale, da pandemijo izkoriščajo kot izgovor za zadrževanje prebežnikov. Zdravniki brez meja so po potrditvi prvih okužb v taborišču tako sporočili, da so bile zaradi dodatnih omejitev razmere v Morii "nevzdržne".

Prav izbruh koronavirusa in posledični ukrepi naj bi privedli do zažiga taborišča, glede katerega obstajajo različne informacije. Medtem ko nekateri mediji poročajo, da so ogenj protestno podtaknili prebežniki, ki jim je bila odrejena karantena po pozitivnem testu na koronavirus ali po stiku z okuženim človekom, je BBC-jev novinar poročal, da mu je eden izmed prebežnikov dejal, da je požar izbruhnil po prerivanju med prebežniki in policisti v taborišču, več pa da jih meni, da so taborišče zažgali skrajni desničarji po govoricah, da se po njem širi koronavirus.

Romy Bornscheuer je dejala, da so več mesecev opozarjali na nevarnost izbruha novega koronavirusa, a da ni nihče izmed pristojnih ukrepal. Resnično število okužb je po njenem mnenju verjetno večje kot število potrjenih okužb.

Pozivi k evakuaciji

Kot je še pojasnila sogovornica, ljudje, ki so bili nastanjeni v taborišču, zdaj najprej potrebujejo streho nad glavo, hrano in zdravila, potem pa je potrebna "takojšnja evakuacija". Taborišče Moria se ne sme spet vzpostaviti, opozarja. Oblasti morajo prebežnike preseliti na celino in jim tam zagotoviti ustrezno nastanitev, morajo jih tudi preseliti v druge evropske države, saj Grčija tega bremena ne more prenašati sama, je dejala.

Evropska komisija obljublja financiranje premestitve okoli 400 otrok in najstnikov brez spremstva, ki so jih z Lezbosa v celinsko Grčijo z letalom že prepeljali. Namestnik grškega ministra za migracije Gjorgos Kumucakos je že opozoril, da odraslih prebežnikov ne bodo evakuirali z otoka. "Kdor koli misli, da bo lahko šel na celino in potem odpotoval v Nemčijo, naj kar pozabi na to," je dejal za televizijo Skai.

Medtem pa nemška zvezna dežela Severno Porenje – Vestfalija sporoča, da je pripravljena sprejeti 1000 prebežnikov, ki so živeli v Morii, poroča nemški portal Deutsche Welle. Nemški zunanji minister Heiko Maas je druge članice Unije že pozval, naj sprejmejo prebežnike. Požar v Morii je označil za "humanitarno katastrofo".

Nemčija, Francija, Nizozemska napovedujejo sprejem ljudi

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem sporočila, da nameravata Nemčija in Francija sprejeti mladoletne prebežnike. Izrazila je upanje, da se bodo francosko-nemški pobudi pridružile tudi druge članice Evropske unije.

"Kot uvodni korak ponujamo Grčiji, da sprejmemo mladoletne begunce – nato morajo slediti naslednji koraki," je na okrogli mizi v Berlinu povedala kanclerka. Dodala je, da mora EU "končno prevzeti več deljene odgovornosti" za migracijsko politiko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pobudo označil za potezo evropske solidarnosti. "Skušali bomo pridobiti čim več evropskih držav, da bi sprejele begunce," je povedal med obiskom na Korziki.

Vir blizu pogovorov je pred tem povedal, da sta se Angela Merkel in Macron dogovorila o pobudi, v okviru katere bi članice Unije sprejele 400 mladoletnikov iz Morie.

Nizozemska, ki je doslej zavračala sprejem prebežnikov, je napovedala sprejetje 100 ljudi iz Morie. Sprejeli bodo otroke brez spremstva in družine z otroki.

Zdravniki brez meja: Kriva je evropska migracijska politika

Da so razmere v taborišču "na točki vrelišča", je UNHCR opozarjal že leta 2018, ko je bilo tam nastanjenih "le" 8000 ljudi. K evakuaciji prebežnikov z otoka v celinski del Grčije ali druge države EU-ja pozivajo tudi Zdravniki brez meja, ki za trenutne razmere krivijo evropske in grške politike na področju priseljevanja.

"Za požar sta krivi človeško trpljenje in nasilje, ki ju leta in leta proizvajajo evropske in grške migracijske politike, in lahko le upamo, da se iz pepela Morie ne bo rodil enak sistem nečloveškega zadrževanja," na svoji spletni strani sporoča MSF.