To je že tretji odstop zaradi bednih razmer v washingtonski bolnišnici, ki jih je pretekli mesec razkrinkal časnik Washington Post. Ameriška administracija zaradi tega škandala, še posebej zdaj, ko si ameriški predsednik George Bush prizadeva v Irak poslati dodatne vojake, močno zardeva. Bush je izrazil "globoko presunjenost" zaradi poročil o podganah, miših, ščurkih in plesni v nekaterih bolnišničnih zgradbah.

Nekdanjega senatorja Boba Dola in nekdanjo sekretarko kabineta Donno Shalala je zaprosil, naj vodita skupino, ki bo proučila vprašanje ranjencev iz Iraka in Afganistana. Njihovo poročilo naj bi bilo končano 30. junija letos.

Kiley, ki je bil na čelu bolnišnice tudi v letih od 2000 do 2004 in se je po mnenju svojih kritikov dobro zavedal stanja v bolnišnici, je dejal, da se strinja s svojo upokojitvijo in da je v interesu ameriške vojske. Na zaslišanju pred senatnim odborom pretekli teden se je opravičil, češ da je svojo pozornost usmeril predvsem v zdravstvene težave v bolnišnici, medtem ko je bivalno raven spregledal.

Po vrnitvi z bojišč posttravmatski stres
Medtem pa je pred kratkim objavljena ameriška študija razkrila, da je skoraj tretjina veteranov, ki so se v letih od 2001 do 2005 zdravili po vrnitvi z bojišč, zbolela za katero od duševnih bolezni, pri čemer so nekaterim diagnosticirali celo več kot eno bolezen. Med najpogostejšimi duševnimi boleznimi in težavami po vrnitvi iz vojne omenjajo posttravmatski stres, anksioznost, depresije, prilagoditvene težave in zlorabe mamil.

Največ težav imajo ravno povratniki iz Iraka in Afganistana. Med tistimi, ki so se zdravili, jih je imelo 13 odstotkov posttravmatski stres, kar je nekoliko manj kot pri veteranih vietnamske vojne (15,2 odstotka).

Študija, ki je zajela 103.788 veteranov, je tudi pokazala, da so med najbolj prizadetimi mladi med 18. in 24. letom starosti.

B. R.