"Strani sta se strinjali, da bosta v naslednjih dneh nadaljevali posredne pogovore na tehnični ravni in jih nato naslednjo soboto nagradili na ravni dveh visokih pogajalcev," je na družbenem omrežju X objavil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva.

V Rimu se je tako po štirih urah sklenil drugi krog pogovorov, na katerem sta sodelovala iranski zunanji minister Abas Aragči in posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod Steve Witkoff.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministra je pojasnil, da sta bili delegaciji "v dveh različnih sobah" v rezidenci omanskega veleposlanika, omanski zunanji minister Badr Albusaidi pa je izmenjeval sporočila med njima.

Po pogovorih je iranska državna televizija poročala, da bosta "zaradi konstruktivnega vzdušja, ki je bilo ustvarjeno, verjetno v prihodnjih dneh" strani imeli več razprav.

Srečanje je potekalo teden dni po tem, ko sta strani pogajanja o novem sporazumu o iranskem jedrskem programu na posrednih pogovorih začeli v Maskatu. To je bilo prvo srečanje na tako visoki ravni med državama, odkar so ZDA v času prvega mandata predsednika Donalda Trumpa leta 2018 enostransko izstopile iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu.

Trump grozil z vojaškim posredovanjem

Pred pogovori sta obe strani vztrajali pri svojih izhodiščih. Iran trdi, da se svojemu programu bogatenja urana ne bo odpovedal, ameriška administracija pa opozarja, da mora Teheran ustaviti svoj program in morebitni razvoj jedrskega orožja. ZDA so ta teden pozvale Iran, naj ukine program bogatenja urana, če želi skleniti dogovor in se izogniti ameriškemu vojaškemu posredovanju.

Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ta teden izjavil, da je Iran zelo blizu razvoja svoje jedrske bombe in da se čas za dosego dogovora izteka.

Trump: Želim, da bi bil Iran čudovita država

Iran trenutno uran bogati do 60-odstotno, kar je veliko več od 3,67-odstotnega bogatenja, kot je bilo določeno v sporazumu iz leta 2015, a še vedno manj od 90 odstotkov, kolikor je potrebno za jedrsko orožje.

Mednarodni sporazum iz leta 2015 je omogočil nadzor IAEA-ja nad iranskim jedrskim programom zaradi bojazni, da bi Teheran razvil jedrsko bombo. Iran je leto dni po izstopu ZDA sporazum še spoštoval, nato pa ga je začel kršiti.

Tokratna pogajanja potekajo na pobudo Donalda Trumpa, ki si prizadeva za nov dogovor, v primeru propada pogajanj pa grozi z bombardiranjem iranskih jedrskih zmogljivosti. "Preprosto, želim preprečiti Iranu, da bi imel jedrsko orožje. Ne more imeti jedrskega orožja. Želim si, da bi bil Iran čudovita, uspešna država," je dejal Trump v petek.

Neimenovani predstavniki ameriške vlade so pred dnevi za časnik New York Times razkrili, da je Trump preprečil izraelski napad na iranske jedrske objekte. Trdijo namreč, da je Trump izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju med njegovim obiskom v Washingtonu dejal, da napada, ki ga je Izrael načrtoval maja, ne podpira. Namesto tega je predsednik ZDA napovedal neposredne pogovore s Teheranom. Agencija Reuters, ki navaja besede neimenovanih izraelskih uradnikov, poroča, da Izrael kljub temu ni izključil napada na iranske jedrske obrate v prihajajočih mesecih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je v petek pozval evropske države, naj razmislijo o vnovični uvedbi sankcij Združenih narodov proti Iranu na podlagi aktiviranja mehanizma iz sporazuma o iranskem jedrskem programu iz leta 2015. V primeru sprožitve tega mehanizma je Iran v preteklosti grozil z odstopom od pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

Teheran se o ustavitvi bogatenja urana ne bo pogajal

Aragči je v sredo posvaril Washington, da se o ustavitvi bogatenja urana ne bodo pogajali. Dejal je, da so pripravljeni obravnavati morebitne pomisleke, vendar pa vprašanje njihovega jedrskega programa ne bo na pogajalski mizi. Dodal je, da bi lahko imela IAEA ključno vlogo pri mirni rešitvi iranskega jedrskega vprašanja.

Aragči je v sredo med obiskom Moskve še dejal, da nerealne ameriške zahteve zmanjšujejo možnost dogovora. "Čeprav resno dvomimo o namerah in motivaciji ameriške strani, se bomo udeležili pogajanj v Rimu," je dejal in dodal, da je Iran pripravljen na "mirno rešitev vprašanja miroljubnega iranskega jedrskega programa". Iran namreč vztraja, da je njegov jedrski program izključno civilne narave in ne tudi vojaške, kot se bojijo zahodne države in Izrael.

Dodal je, da je namen pogajanj "napredovanje do pravičnega, zavezujočega in vzdržnega dogovora". Povedal je tudi, da Iran še ni pripravljen na neposredne stike z ameriškimi pogajalci.

Iransko zunanje ministrstvo pa je na omrežju X zapisalo, da je Teheran vedno "izkazoval predanost diplomaciji kot civiliziranemu načinu za reševanje težav". "Zavedamo se, da ta pot ni lahka, a vsak korak naredimo z odprtimi očmi, obenem pa se opiramo tudi na pretekle izkušnje," so zapisali.

Hamenej ni ne optimističen ne pesimističen

V Teheranu so ob tem posvarili pred preveč optimističnimi pričakovanji, da bi bil dogovor lahko dosežen v kratkem. Nekateri iranski uradniki so namreč ugibali, da bi lahko zahodne države kmalu sprostile sankcije proti njihovi državi. Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je pred dnevi dejal, da "ni ne pretirano optimističen ne pesimističen".

Rusija, ena izmed podpisnic dogovora iz leta 2015, pa je sporočila, da je pripravljena "sodelovati, posredovati in se vključiti" v sporazum, ki bi bil koristen tako za Iran kot ZDA.