Pred torkovim zasedanjem zunanjih ministrov severnoatlantskega zavezništva se nadaljuje medsebojno obtoževanje Nata in Moskve, katerih odnos se je po ruski priključitvi Krimskega polotoka in izbruhu spopadov na vzhodu Ukrajine znašel na najnižji točki po koncu hladne vojne.

Rusija je prepričana, da s krepitvijo sil, z vojaškimi vajami in premeščanjem strateških bombnikov ogroža severno Evropo in Baltik, ki po njenem mnenju velja za enega najstabilnejših regij.

"Kaj dela Natov poveljnik v Evropi Phillip Breedlove in njemu podobni? Zatresti skušajo najstabilnejšo regijo na svetu, ki je sever Evrope. Te nenehne vojaške vaje, premeščanje letal, ki so sposobna nositi jedrsko orožje, v baltske države. To je zelo negativna realnost," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksej Meškov.

Po njegovih besedah bodo ruske oblasti sprejele kakršen koli potreben ukrep za zaščito Rusije in njenih državljanov, ne glede na to, za kateri del države gre.

Na izjave Meškova so se že odzvali v Natu in ameriški veleposlanik pri zavezništvu Douglas Lute je dejal, da je krepitev sil v vzhodnoevropskih članicah odraz zavezanosti pri medsebojni obrambi. Pojasnil je, da to ni na noben način namenjeno grožnjam, ampak gre ravno nasprotno, za poskus stabilizacije.

"Če pogledate obseg ruskih dejavnosti najprej na Krimu in zdaj na jugovzhodu Ukrajine, je očitno, da so oni dejavnik destabilizacije," je Lute s prstom pokazala na Rusijo.

Poziv Rusiji k spremembi poti
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v Bruslju pozval Rusijo k spremembi svoje poti glede reševanja krize v Ukrajini, kar bi po njegovem mnenju koristilo tako Rusiji kot Natu.

Kot je dejal, v zavezništvu imajo še vedno veliko prisotnost ruskih sil na vzhodu Ukrajine in njihovo podporo tamkajšnjim proruskim separatistom. Sam kot izhod iz krize vidi samo politično rešitev in spoštovanje septembrskega dogovora o premirju.

Stoltenberg je opozoril tudi na dejavnosti ruskih sil, predvsem letal, ki sicer na območju mednarodnih voda izvajajo agresivne manevre nad Natovimi ladjami, ne komunicirajo s civilnimi letalskimi oblastmi in izklapljajo transponderje, kar onemogoča identifikacijo letal. "To pa povečuje možnost nesreč," je opozoril.

Napovedal je, da se bo, če bo Ukrajina pokazala voljo in željo po vstopu v zvezo Nato, zavezništvo na to odzvalo. Vrata zavezništva so odprta za vse, ki izpolnijo pogoje za članstvo, je nakazal generalni sekretar Nata.

Zunanji ministri bodo v torek in sredo na zasedanju v Bruslju pregledali napredek tri mesece po vrhu v Walesu v zvezi z ukrajinsko krizo, zlasti glede varnostnih zagotovil članicam na vzhodu zavezništva. Stoltenberg je zatrdil, da je Nato okrepil patruljiranje zračnega prostora in tudi prisotnost tako na kopnem v Vzhodni Evropi kot na Baltiku in v Črnem morju.

Tisoč vojaških vaj več
Rusija je napovedala, da bo prihodnje leto izvedla več kot 4.000 vojaških vaj in v najobsežnejši med njimi bo sodelovalo več deset tisoč vojakov. "Vaje bodo potekale v poletnem obdobju sočasno na več vadbiščih znotraj Rusije in v tujini," je povedal tiskovni predstavnik osrednjega ruskega vojaškega okrožja Jaroslav Rošupkin.

Kot je še pojasnil, bodo na vajah pod enotnim poveljstvom sodelovali vsi rodovi ruske vojske skupaj z varnostnimi ministrstvi in agencijami, poleg tega pa bodo preizkušali tudi novo orožje. Gre za znatno povečan obseg vojaških vaj, saj so jih letos izvedli 3.000.

Kijev obtožuje ruske posebne enote
Ukrajinska vojska je obtožila posebne enote ruske vojske, da so sodelovale v napadih na strateško pomembno letališče v Donecku na vzhodu Ukrajine, kjer se je v zadnjih dneh znova stopnjevalo nasilje. Rusija naj bi po navedbah Kijeva na območje pretihotapila tudi strelivo za topništvo, s katerim so napadli letališče. Strelivo je prišlo do upornikov z ruskim konvojem pomoči.

V spopadih, ki so izbruhnili, potem ko so proruski uporniki aprila razglasili avtonomijo, je bilo do zdaj ubitih več kot 4.300 ljudi. Kijev in Zahod obtožujeta Rusijo, da z orožjem in svojimi vojaki podpira upornike, a Moskva te obtožbe zavrača in zatrjuje, da se na uporniški strani bojujejo le ruski prostovoljci.