Zakon se nanaša na zahteve po vrnitvi premoženja, ki je bilo ukradeno v času nacistične Nemčije, nato pa ga je zaplenil poljski komunistični režim, piše BBC. V soboto sprejeti zakon določa, da se lahko zahtevki vložijo največ 30 let po zasegu premoženja. Glede na to, da je bilo največ stvari zaseženih kmalu po koncu vojne, bo po tem zakonu veliko zahtevkov zastaralo. Zakon sicer enake omejitve določa tako za judovske kot nejudovske tožnike, a kritiki zakona trdijo, da so predvsem judovski lastniki zahtevke vlagali zelo pozno, zato bodo oni bolj prizadeti kot ostali.

Duda je ob podpisu zakona izrazil upanje, da bo zdaj konec "pravnega kaosa" in "reprivatizacijske mafije" ter da bo na nepremičninskem trgu vzpostavljen red.

Benet: To je sramota

A nasprotniki zakona opozarjajo, da do vrnitve premoženja ne bodo več upravičeni sorodniki številnih žrtev holokavsta. "Poljska je sprejela nemoralen, protisemitski zakon," je dejal izraelski zunanji minister Jair Lapid ter povedal, da se bo odpravnik poslov na izraelskem veleposlaništvu v Varšavi za nedoločen čas vrnil v domovino. Novi izraelski veleposlanik, ki naj bi odpotoval v Varšavo, pa za nedoločen čas ostaja v Izraelu, je še povedal minister.

Izraelski premier Naftali Benet je zakon označil za "sramoto" ter dejal, da kaže na prezir do žrtev holokavsta, zato Izrael ni mogel ostati ravnodušen.

Poljsko zunanje ministrstvo je v odzivu sporočilo, da je izraelsko ukrepanje neutemeljeno ter škoduje odnosom med državama. Da naj ne podpiše zakona, so ta teden poljskega predsednika pozvale tudi ZDA. A poljski premier Mateusz Morawiecki je poudaril, da Poljska "ne bo plačala za nemške zločine niti zlota niti evra niti dolarja".

Na Poljskem je bilo med drugo svetovno vojno ubitih šest milijonov ljudi, od tega polovica Judov. Po vojni so komunistične oblasti nacionalizirale premoženje, ki je ostalo prazno, ker so bili lastniki ubiti ali so zbežali.