Najvidnejši uslužbenci se na ugotovitve ne morejo pritožiti. Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Najvidnejši uslužbenci se na ugotovitve ne morejo pritožiti. Foto: freedigitalphotos.net
Madžarska
Madžarska je pod vlado Fidesza leta 2011 sprejela sporne popravke ustave, proti čemur je opozicija protestirala. Foto: EPA

Zakon, ki ga je že konec maja sprejel madžarski parlament, je sprožil buren odziv, saj tako varuh človekovih pravic kot skupine za državljanske pravice opozarjajo, da gre za nedopusten poseg v zasebnost, saj državi omogoča "totalen" nadzor nad življenji njenih prebivalcev.

Naključnih 60 dni na leto
Po tem zakonu - potrditi ga mora še predsednik države -, bodo morali pomembni javni uslužbenci privoliti v nadzorovanje ozke skupine posameznikov, ki bo lahko preverjala njihove telefonske klice, prisluškovala v njihovih domovih in prebirala njihovo elektronsko pošto do dveh mesecev na leto. A tukaj je še ena "zanka" - prisluškovani ne bodo vnaprej izvedeli, katerih 60 dni bodo tarče nadzora, opozarja profesorica sociologije na ameriški univerzi Princeton, Kim Lane Scheppele.

Ni privolitve - ni več službe
Zakon je bil sprejet z namenom, da bi "državi omogočil, da prepozna vsakršno tveganje, ki bi lahko vodilo do izsiljevanja ali vplivanja na nadzorovanega uradnika, kar bi lahko privedlo do vprašanj državne varnosti", piše v zakonu. Tajnemu nadzoru bodo tako izpostavljeni državni sekretarji, vodje upravnih enot in svetov, upravno vodstvo parlamenta, poveljnik vojaških sil in vsi vojaški generali, policijski načelniki in inšpektorji ter direktorji in predsedniki nadzornih svetov podjetij v državni lasti. Človek, nad katerim bo izvršen nadzor, bo moral to početje pisno odobriti - če odobritve ne bo dal, bo izgubil službo.

Zakon je poleg tega razveljavil pogoj, da mora sodišče odobriti vsakršno tajno zbiranje informacij o uglednih javnih funkcionarjih, kar se nanaša na odpiranje pisem, poslanih na njihove naslove, avdio- in videosnemanje njihovih izjav ter preiskovanje njihovih domov. Spremembe so predlagali člani vladajoče stranke Fidesz.

Totalen nadzor brez utemeljitve
Madžarski varuh človekovih pravic Mate Szabo vse od takrat opozarja na spornost omenjenega zakona in trdi, da bi morali nadzorovani ljudje imeti vsaj možnost pritožbe in pravnega varstva v primeru kršenja njihovih pravic. Te opombe je predlagal tudi predlagateljem, a jih niso poslušali. Borci za človekove pravice pa opozarjajo, da je Madžarska tako postala država, ki dovoljuje preiskovanje vseh vidikov življenja določenih posameznikov brez vsakršnega tehtnega razloga za to dejanje. "Česa takšnega v demokratičnih državah še nismo videli," je opozorila Scheppelejeva.

Dodala je še, da zakon ne predpisuje nikakršnih omejitev glede tega, kdo lahko vidi zbrane informacije, kaj se z njimi lahko počne ali kako dolgo jih lahko hranijo. Madžarska organizacija za človekove pravice TASZ opozarja, da gre za neustaven dokument. "Popoln nadzor je neustaven, četudi nadzorovani človek pisno dovoli tak nadzor," je dejala pravnica Fanny Hidvegi, Scheppelejeva pa končuje z besedami, da je novi zakon o nacionalni varnosti na Madžarskem "ustvaril Orwellovsko družbo".