Deli, ki jih je ustavno sodišče razglasilo za protiustavne, se nanašajo na opredelitev družine in urejajo dedovanje. Varuh človekovih pravic Mate Szabo je omenjene dele zakona ocenil za diskriminatorne in se je zato obrnil na ustavno sodišče.

Ustavni sodniki so prikimali varuhu človekovih pravic, da so nekatere določbe v družinskem zakoniku v neskladju z ustavo. Ugotovili so, da je družina "definirana preveč restriktivno", saj so iz opredelitve izključeni življenjski partnerji.

Zaradi tega niso diskriminirani samo istospolni pari, ampak tudi tisti heteroseksualni pari, ki se odločijo za skupno življenje v neki obliki zveze, drugačni od zakonske, je ustavne sodnike opozoril ombudsman.

Glede na družinski zakonik celo življenjski partnerji, ki že več let vzgajajo otroke, vendar niso poročeni, ne predstavljajo družine.

Ustavno sodišče je tako prisolilo zaušnico koalicijskim krščanskim demokratom (KDNP), ki so vztrajali pri skrajno konservativni definiciji, ki kot družino priznava le poročeni par ali skupnost staršev in otrok.

Pravila o dedovanju po mnenju ustavnih sodnikov niso v skladu z veljavnimi določbami v civilnem zakoniku, zato jih je treba uskladiti.