Britanski Guardian piše, da pregled na tisoče internih Shellovih dokumentov in izjave prič kažejo na domnevno vpletenost podjetja v kampanjo utišanja protestnikov v nigerijski pokrajini Ogoniland, bogati z nafto, konec prejšnjega stoletja.

Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI) poziva Veliko Britanijo, Nizozemsko in Nigerijo, naj premislijo o tožbi zoper Shell zaradi dokazov, ki po mnenju AI-ja kažejo na "sokrivdo v umorih, posilstvih in mučenjih". Shell obtožbe odločno zanika.

Med v torek objavljenimi dokumenti so tudi tisti, ki jih je Shell moral objaviti zaradi civilne tožbe proti podjetju. Številne obtožbe so že stare, nekaj dokazov pa prej ni bilo znanih.

Shell motili protesti domačinov
Priče so izjavile, da je Shell vodil enoto policistov pod krinko, ki jih je izurila nigerijska obveščevalna služba. Policisti so izvajali nadzor v Ogonilandu, potem ko je Shell že javno napovedal umik iz pokrajine. Shell je namreč ustavil svoje operacije v Ogonilandu leta 1993, pri čemer je kot razlog navedel varnostne razmere, AI pa navaja, da se je multinacionalka hotela vrniti v pokrajino in končati proteste Gibanja za preživetje ljudstva Ogoni.

Gibanje si je prizadevalo za politično in gospodarsko avtonomijo avtohtonega ljudstva in zaščito pred "ekološko katastrofo". Leta 1993 so podporniki gibanja s svojo kampanjo pregnali Shell iz pokrajine. Shell je nato načrtoval izgradnjo novega naftovoda na tem območju, kar je povzročilo množične proteste.

30. aprila tistega leta so varnostniki, ki so varovali Shellove izvajalce, streljali na protestnike in ranili 11 ljudi, nekaj dni pozneje pa je bil v vasi Nonwa ubit en človek.

V poznejših akcijah nigerijske vojaške policije je bilo okoli 1.000 ljudi ubitih, 30.000 pa jih je ostalo brez domov, potem ko so bile uničene njihove vasi.

Audrey Gaughran iz AI-ja je dejala, da "dokazi kažejo, da je Shell večkrat spodbujal nigerijsko vojsko, da ukrepa proti protestnikom, tudi ko so vedeli, da bo to vodilo v grozo - nezakonite uboje, posilstva, mučenje in požige vasi".

Kot je povedala, je bilo zbiranje dokazov prvi korak. Zdaj jih bodo predali pristojnim oblastem z namenom pregona.

AI: Shell je pomagal vojski
Nevladna organizacija pravi, da je Shell vojski ponujal "logistično podporo", vključno s prevozom, vsaj enkrat pa naj bi plačal vojaškega poveljnika, znanega po kršitvah človekovih pravic. AI sporoča, da dokumenti razkrivajo, da je marca 1994 Shell plačal več kot 900 ameriških dolarjev posebni vladni enoti, ustanovljeni, da "vzpostavi red" v Ogonilandu. To je bilo le 10 dni po tem, ko je poveljnik enote ukazal streljanje na neoborožene protestnike pred Shellovim regionalnim sedežem v Port Harcourtu. Shell naj bi bil tudi povezan z nigerijsko notranjo obveščevalno agencijo SSS.

V Shellu so dejali, da so policijske enote zgolj ščitile zaposlene v podjetju in njegovo lastnino, med raznimi pravnimi postopki proti podjetju pa naj bi bilo razkrito, da so bile povezane s SSS-jem. Nekdanji zadolženi za varnost v Shellovi vzhodni pokrajini George Ukpong je tako dejal, da si je vsakodnevno izmenjaval podatke z direktorjem SSS-ja. Del pripadnikov njegovih enot je v civilnih oblačilih zbiral informacije.

"Dejstvo, da je imel Shell enoto pod krinko, ki je predajala informacije nigerijski obveščevalni agenciji, je izjemno vznemirjajoče," je dejal raziskovalec pri AI-ju Mark Dummett. To je bilo v času, ko je Nigerija zatirala mirne protestnike, je dejal Dummett, in po njegovih besedah je gotovo obstajalo tveganje, da bodo podatki, ki so jih zbirali Shellovi vohuni, prispevali k hudim kršitvam človekovih pravic.

Vrhunec kampanje nigerijske vlade proti ljudstvu Ogoni je bila usmrtitev devetih moških leta 1995, med njimi tudi vodje protestnikov. Sojenje proti njim je bilo domnevno nepošteno.

Posameznik ali podjetje lahko kazensko odgovarja za zločin, če ga spodbuja, omogoča, pri njem pomaga ali ga naredi hujšega. AI v poročilu pravi, da je bil Shell na ta način vpleten v zločine v Ogonilandu.

Shell: Nismo odgovorni
Predstavnik Shella je dejal, da je Shell vselej zanikal obtožbe. Podpora človekovim pravicam naj bi bila ena od temeljnih vrednot podjetja. "Shell ni sodeloval z oblastmi pri zatiranju protestov in ni na noben način spodbujal ali zagovarjal kakršnih koli nasilnih dejanj v Nigeriji. Verjamemo, da bo jasno dokazano, da Shell ni bil odgovoren za te tragične dogodke," so po poročanju Guardiana še sporočili v multinacionalki.