Pogodba, ki jo je do danes podpisalo 191 držav, vključno s Slovenijo, se je po mnenju strokovnjakov izkazala za uspešno.

ZDA, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko, ki uradno posedujejo jedrsko bombo, pogodba zavezuje, da državam brez jedrskega orožja ne bodo posredovale jedrskega orožja ter materiala, znanja in tehnologije za njegovo izdelavo. Prav tako pogodba državam brez jedrskega orožja prepoveduje sprejemanje jedrskega orožja ter znanja in tehnologije za njegovo izdelavo.

Poleg tega se je pet jedrskih velesil zavezalo, da si bodo prizadevale za prenehanje jedrskega oboroževanja ter postopno jedrsko razorožitev pod nadzorom mednarodne skupnosti.

Prepovedano le širjenje orožja, ne pa tudi razvoj
Pogodba državam brez jedrskega orožja ne prepoveduje razvoja in uporabe jedrskega programa za civilne namene, kot sta pridobivanje energije in raziskovanje, obenem pa dovoljuje prenos znanja in tehnologije za miroljubno izkoriščanje jedrske energije. To nadzira Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki s pomočjo inšpektorjev preverja, ali se jedrske aktivnosti ne usmerjajo tudi v vojaške namene.

Nekatere države so se po podpisu pogodbe jedrskemu programu odpovedale, in sicer Švedska, Švica, Južna Afrika ter tudi nekdanje republike Sovjetske zveze.

Jedrske sile tudi Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja
Od podpisa pogodbe pa je svet vseeno dobil tudi nove štiri nove jedrske sile. To so Indija, Pakistan in Izrael, ki pogodbe niso nikoli podpisale, ter Severna Koreja, ki je leta 2003 od nje odstopila. Severnokorejski voditelj Kim Džong Un se je sicer sredi junija na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zavezal k jedrski razorožitvi svoje države.

"Če pogodbo zapusti še kakšna država, kot je to storila Severna Koreja, bi to lahko povzročilo razpoko, ki bi bila lahko usodna za verodostojnost pogodbe," je poudaril Mark Fitzpatrick z Mednarodnega inštituta za strateške študije. Pri tem je opozoril predvsem na tveganje, ki ga predstavlja Trumpova nepredvidljivost. Tako bi lahko denimo Teheran zaradi ameriškega odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom začel znova razvijati svoj jedrski program.

Pogodba je prispevala k zmanjšanju svetovnih zalog jedrskega orožja, ki je večinoma v lasti ZDA in Rusije. Število jedrskih konic se je tako od podpisa pogodbe zmanjšalo za do 85 odstotkov – z okoli 75.000 na 15.000.

ICAN aktualni Nobelov nagrajenec
Je pa jedrsko razoroževanje podpisnic sporazuma ta čas v zastoju, saj so pogajanja med Moskvo in Washingtonom trenutno na mrtvi točki. Obenem vse države z jedrskim orožjem "razvijajo povsem nove sisteme jedrskega orožja ali pa to napovedujejo", navaja Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri).

Fitzpatrick medtem ocenjuje, da je "pogodba izjemno uspešna, saj je število držav z jedrskim orožjem ostalo pod deset". Direktorica organizacije Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje (ICAN), ki je lani prejela Nobelovo nagrado za mir, Beatrice Fihn, pa je dejala, da je pogodba na splošno uspešna, težava pa je v tem, da jedrskega orožja ne prepoveduje, ampak govori samo o njegovem omejevanju.