Hamon je prejel 58,6 odstotka glasov, Valls pa 41,4, kažejo delni izidi volitev.

Valls je poraz že priznal. "Hamon je zdaj naš kandidat," je dejal 54-letni v Španiji rojeni Valls, ki je z mesta premierja odstopil, da bi se lahko potegoval za predsedniški stolček.

Hamon pa je socialiste, neodvisnega levičarja Jean-Luca Melenchona in kandidata Zelenih pozval, naj se združijo. "Predlagal jim bom, da zgradimo enotno in trdno vladno večino," je dejal Hamon svojim podpornikom.

49-letni Hamon je bil v Hollandovi vladi minister za izobraževanje manj kot pet mesecev, preden je avgusta 2014 podal svoj odstop, ker se ni strinjal s Hollandovim oddaljevanjem od socialnih politik.

Bretonec velja za precej radikalnega levičarja, ki ga številni radi označujejo kot neke vrste francosko različico Bernieja Sandersa in bi kot tak lahko predstavljal populistično protiutež vse bolj priljubljeni skrajno desni Marine Le Pen.

Hitro pridobival podporo
Hamona so še pred kratkim dojemali kot obstranca, ki proti Vallsu nima možnosti, a je naglo pridobival podporo, volivci pa so s tem tudi zadali novo zaušnico nepriljubljeni Hollandovi vladi.

Njegov program med drugim vsebuje univerzalni temeljni dohodek v vrednosti 750 evrov mesečno, legalizacijo konoplje in uporabo referendumov za odločanje o različnih politikah. Zaradi tega so program sredinski politiki že označili za utopičnega, a to mu ni stalo na poti.

Boj Le Penove in Fillona?
Javnomnenjske raziskave sicer kandidatu levice ne napovedujejo preboja v drugi krog predsedniških volitev. Možnosti za uvrstitev vanj ima poleg kandidata zmerne desnice Francoisa Fillona in kandidatke skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen še nekdanji socialistični gospodarski minister Emmanuel Macron.

Macron, ki je lani spomladi zapustil vlado, bo kandidiral kot neodvisen kandidat, po pričakovanjih pa naj bi pobral precej glasov volivcev levice.

Hollande se zaradi rekordno nizke priljubljenosti ni odločil za vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, čeprav mu ustava omogoča, da bi se potegoval še za en petletni mandat.

Francozi se na volišča podajajo 23. aprila.