Kot je dejala visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton, ki je vodila ekipo šesterice držav (Francija, Nemčija, Rusija, ZDA, Velika Britanija in Kitajska), je njena stran "razočarana", saj je Iran želel pri vsakem dogovoru vsiliti svoje zahteve . Dodala je, da se v Carigradu niso dogovorili za začetek novega kroga pogajanj, a da "vrata ostajajo odprta".

Iranska delegacija pod vodstvom Saeda Džalilija, ki je vztrajala pri svojih zahtevah, je pred tem zavrnila tudi dvostransko srečanje s predstavnikom ZDA.

Jedrsko orožje ali znanstveni nameni?
ZDA in njene zahodne zaveznice ves čas vztrajajo, da želi Iran razviti jedrsko orožje, kar pa Teheran vztrajno zavrača in trdi, da uran pridobiva le v miroljubne namene. Šesterica je tej islamski republiki na pogajanjih znova predlagala izmenjavo jedrskega goriva, kot so jo omenjali že leta 2009, a strani nista dosegli napredka.

Menjava predvideva, da bi Iran 70 odstotkov svojega nizkoobogatenega urana (to je uran, obogaten do 3,5 odstotka) poslal Rusiji za nadaljnjo obdelavo oziroma za obogatitev na 20 odstotkov, Rusija pa bi ga nato takšnega, v obliki jedrskega goriva za reaktor, vrnila Iranu. S tem bi Teheran izgubil "izgovor" za nadaljnje bogatenje urana (za izdelavo jedrske bombe je treba uran obogatiti do 90 odstotkov). Ta načrt se ni izšel, ker je februarja lani Iran začel sam bogatiti uran, kar pa Zahodu seveda ni bilo všeč.

Za zdaj edina iranska jedrska elektrarna Bušer, ki jo je zgradila Rusija in naj bi kmalu začela proizvajati elektriko, trenutno uporablja rusko jedrsko gorivo.

Osem let brez preboja
Zastoj v pogajanjih traja že osem let, in čeprav tudi napovedi pred tokratnim krogom v Carigradu niso bile obetavne, se je končalo še slabše od pričakovanj.

Iran je že vrsto let tarča mednarodnih sankcij, kar mu otežuje dobavo opreme, tehnologije in sredstev za jedrske dejavnosti, še vedno pa lahko prodaja nafto in zemeljski plin, ki sta tudi glavna načina zaslužka.