Aprila letos naj bi Kitajsko, ki je imela največje število prebivalcev na svetu najmanj od leta 1950, ko so Združeni narodi začeli spremljati tovrstno statistiko, s prvega mesta lestvice držav z največ prebivalci izrinila Indija.

Vse več Kitajk pravi: Nočem imeti otroka

31-letna Džang Či ima izvršno funkcijo v podjetju v Šanghaju, ki se ukvarja s spletno trgovino. Tri stresna leta, ki jih je država preživela zaradi strogih covidnih ukrepov, so pri njej potrdila odločitev, da ne bo imela otrok. Zgodbe o ločenih starših in otrocih in nedostopnost zdravstvene oskrbe so jo dokončno odvrnile od potomcev. "Slišala sem, da je porod v javni bolnišnici grozljiv. Res ne želim imeti otroka," je za Reuters dejala 31-letnica.

Covidna pandemija je v številnih državah povzročila upad števila rojstev, Kitajska pri tem ni izjema, je pa pri njej še poglobila že tako črnoglede demografske napovedi, ki bodo imele vpliv tudi na svetovno gospodarstvo.

Tako naj bi lani število rojstev padlo na novo rekordno nizko raven, rodilo naj bi se manj kot 10 milijonov otrok, potem ko se jih je leta 2021 10,6 milijona, kar je bilo 11,5 odstotka manj kot leto predtem, ko se jih je rodilo 12 milijonov. Kako hitro upada število rojstev, je še bolj razvidno iz podatkov, da se je leta 2019 rodilo 14,65 milijona otrok, leta 2016 pa 17,86 milijona otrok.

Z najnovejšimi številkami Kitajska, ki je več kot tri desetletja izvajala strogo politiko enega otroka, stopa v obdobje upadanja števila prebivalstva. "V manj kot 80 letih se lahko število kitajskega prebivalstva zmanjša za 45 odstotkov. To bo neprepoznavna Kitajska," meni profesor sociologije na Univerzi v Kaliforniji Wang Feng.

Do leta 2100 naj bi število Kitajcev upadlo pod 800 milijonov

Lani se je kljub upadu števila rojstev število prebivalcev še vedno povečalo za 480.000, na 1,4126 milijarde, za letos pa Združeni narodi napovedujejo začetek padca števila prebivalcev. Strokovnjaki Združenih narodov napovedujejo, da se bo kitajsko prebivalstvo do leta 2050 zmanjšalo za 109 milijonov, kar je več kot trikrat več, kot so kazale napovedi še leta 2019. Do leta 2100 naj bi število Kitajcev padlo pod 800 milijonov, kažejo napovedi ZN-a.

Med 10 državami z največ prebivalci na svetu se jih kar devet spopada s padcem rodnosti. Po oceni OECD-ja velja, da mora imeti država rodnost 2,1, če želi stabilno število prebivalstva. Kitajska rodnost je bila 2020, kot kažejo podatki Svetovne banke, 1,28, lani pa 1,18, kažejo ZN-ovi podatki. Do leta 2100 naj bi se, kot kažejo napovedi, sicer znova zvišala na 1,48. Za primerjavo: v Avstraliji in ZDA je stopnja rodnosti 1,6 otroka na žensko, na Japonskem pa 1,3.

Zdajšnje stanje je v večini posledica tudi politike enega otroka, ki je veljala med letoma 1980 in 2015. To so oblasti uvedle, ko se je število prebivalcev z okoli 540 milijonov leta 1949 povečalo na 969 milijonov leta 1980. Takratni voditelj Deng Šiaoping je politiko enega otroka uvedel, da bi zajezil rast prebivalstva in spodbudil gospodarski razvoj. Za to politiko so veljale izjeme samo za podeželske družine, katerih prvorojenec je bila deklica, in za etnične manjšine. Ena od posledic te politike pa je, da se je razmerje moški – ženske nagnilo v smer moških, saj so se številne družine odločile za moškega potomca. Leta 2021 je bilo v državi približno 30 milijonov moških več kot žensk.

Lani je državna komisija za zdravstvo priznala, da je država na robu demografskega preobrata in da bi lahko število prebivalcev začelo upadati še pred letom 2025, kar se bo, kot kažejo napovedi pred torkovo objavo podatkov za lani, res zgodilo.

Avgusta leta 2021 je sicer Peking spremenil zakonodajo in dovolil, da imajo lahko družine po tri otroke, prav tako so odpravile plačilo finančne kazni za družine, ki imajo več otrok, kot je dovoljeno. Vse zato, da bi se trend upadanja rojstev obrnil, a za zdaj neuspešno. Na drugi strani se hitro povečuje delež starejših.

Oktobra lani je predsednik Ši Džinping napovedal, da bo država uvajala še nadaljnje ukrepe za krepitev rodnosti. V zadnjih letih so oblasti uvedle že različne ukrepe, od davčnih olajšav, daljše porodniške odsotnosti, razširjenega zdravstvenega zavarovanja do stanovanjskih subvencij. Vse zato, da bi prebivalce spodbudili, da bi se odločili za več otrok.

A doslej ti ukrepi niso obrodili sadov. Podatki o spletnih poizvedovanjih na kitajskem iskalniku Baidu kažejo, da se je število iskanj po otroških vozičkih lani zmanjšalo za 17 odstotkov, v primerjavi z letom 2018 pa je bilo nižje za 41 odstotkov. Število iskanj otroških stekleničk se je v treh letih zmanjšalo za več kot tretjino. Na drugi strani pa se je lani kar za osemkrat povečalo število iskanj za domove za starejše.

Prav nasprotno se dogaja v Indiji, ki bo, kot že omenjeno, letos postala država z največ prebivalci na svetu. Statistika na Googlu kaže, da se je iskanje po otroških vozičkih v letu dni povečalo za 15 odstotkov, iskanje zibk pa se je povečalo za skoraj petkrat.

Kaj Kitajce najbolj odvrača od tega, da bi imeli otroke?
22-letna študentka Murphy, ki študira na univerzi za komunikacije v Pekingu, pravi, da si zaradi upočasnitve gospodarske rasti otroka dejansko ne bo mogla privoščiti. Dolgotrajno zaprtje zaradi covida je lani rast kitajskega gospodarstva upočasnilo na eno najnižjih ravni v zadnjih skoraj 50 letih.

Možganski trust Yu Wa, ki se ukvarja z raziskovanjem demografije, je med ključnimi dejavniki, zakaj se mladi ne odločajo za otroke, izpostavil finančno breme plačevanja izobrazbe. Kot je znano, je kitajski izobraževalni sistem zelo tekmovalen, izpiti za vpis na univerzo so izjemno stresni. Potem je tu tudi izjemno majhno število vrtcev: le okoli 5,5 odstotka otrok, mlajših od treh leta, hodi v vrtec, kar je daleč pod povprečjem v državah OECD-ja.

Na drugi strani se na Kitajskem podaljšuje življenjska doba, kar bo v prihodnje, sploh ob upadanju števila rojstev, pomenilo veliko socialno breme za državo. Demograf Ji Fušjan napoveduje, da bo delež prebivalcev, starejših od 65 let, do leta 2050 dosegel 37 odstotkov. Za primerjavo: lani so starejši od 65 let predstavljali 14 odstotkov prebivalstva, leta 1980 pa le pet odstotkov. "Hitro staranje upočasnjuje kitajsko gospodarstvo, zmanjšuje prihodke in povečuje državni dolg. Kitajska se bo prej postarala, kot pa postala bogata."

Finančne in druge spodbude za dvig rodnosti

Nekatera mesta so med ukrepi za povečanje rodnosti uvedli tudi finančne spodbude, poroča South China Morning Post. V Šendzenu bo tako par za tretjega otroka dobil približno 2600 evrov (19.000 juanov) do 3. leta starosti, za prvega in drugega pa po 7500 juanov (pribl. 1000 evrov) oz. 11.000 juanov (pribl. 1500) do 3. leta starosti, je ta teden objavila mestna zdravstvena komisija.

V Džinanu, prestolnici pokrajine Šandong, bodo matere, ki bodo letos rodile drugega ali tretjega otroka, dobile finančno spodbudo 600 juanov mesečno do dopolnjenega 3. leta. Ob tem bodo upravičene do 158 dni porodniškega dopusta, očetje pa najmanj do 15 dni. Starši z otroki, mlajšimi od treh let, so letno upravičeni tudi do 10 dni ali več dopusta. Oblasti v Džinanu so tudi napovedale posebne stanovanjske, zdravstvene in šolske ugodnosti za družine z več kot enim otrokom.

Kot prve so ugodnosti za družine z več otroki julija 2021 ponudile oblasti v mestu Pandžihua v pokrajini Sečuan – za 2. in 3. otroka družina mesečno dobi 500 juanov, ukrep velja do dopolnjenega 3. leta starosti. Namestnik župana Tang Džongdžu je oktobra dejal, da so doslej za 650 otrok namenili 950.000 juanov. Po njegovih podatkih je lani ukrep uporabilo več kot 2000 družin. Po njegovih navedbah se je še število rojstev na letni ravni lani povečalo za 1,62 odstotka, pri čemer se je število drugih otrok povečalo za 5,58 odstotka, število tretjerojenih otrok pa za 168,4 odstotka. "Velik porast tretjerojenih otrok je posledica kombiniranega učinka vpeljave politike tretjega otroka, ki ga je vlada začela maja 2021, in mestne politike subvencij," je dejal Tang.

Kitajke se za materinstvo odločajo vse pozneje

Poleg tega da se za otroka odloča vse manj Kitajk, se povečuje tudi odstotek tistih, ki se za otroka odločajo pozneje v življenju. Od leta 2000 se je povprečna starost matere ob rojstvu otroka povečala s 26 na 29 let. Kot kaže primerjava centra Pew Research, se je v drugih primerljivih državah v tem obdobju povečala le za eno leto. Povišala se je tudi povprečna starost žensk ob prvi poroki, in sicer je bila leta 2010 24 let, deset let pozneje pa 28 let.

Eden od dejavnikov, ki tudi vpliva negativno na statistiko števila prebivalstva, je odseljevanje. Že več kot 70 let, odkar Združeni narodi zbirajo podatke, ima namreč Kitajska negativno bilanco migracij: vsako leto državo zapusti več ljudi, kot se vanjo priseli. Leta 2021 se je 200.000 ljudi več odselilo kot priselilo. ZN-ove napovedi kažejo, da bo imela Kitajska negativno migracijsko statistiko vsaj do leta 2100.