Britanci so novo vlado izbirali 6. maja letos. Ker volitve niso prinesle zmagovalca, je bil prvi na potezi, da skuša sestaviti novo vlado, dotedanji premier in voditelj laburistične stranke Gordon Brown, čeprav je največ glasov prejela konservativna stranka Davida Camerona. Ker Brownu ni uspelo sestaviti koalicijske vlade, je peti dan po volitvah zapustil Downing Street, kraljica Elizabeta pa je za mandatarja določila Davida Camerona.

Cameronu je uspelo doseči dogovor z liberalno stranko Nicka Clegga in tako so 12. maja Britanci dobili novo koalicijsko vlado in prvič po 65 letih viseči parlament.

Težki časi za koalicijo šele prihajajo
Koalicija liberalnih demokratov in konservativcev se je za zdaj izkazala za dokaj uspešno, njeno vladanje poteka brez večjih pretresov, a analitiki opozarjajo, da jih težji preizkusi še čakajo oktobra, ko jih čakata revizija proračuna in napovedano zmanjšanje porabe na vseh ministrstvih za četrtino v naslednjih štirih letih. Strokovnjaki so si enotni, da bodo naslednji meseci pokazali, kako močna je koalicija in ali bo lahko zdržala petletni mandat.

Časopis Financial Times je v ponedeljek prvih sto dni vlade ocenil z besedami "za zdaj vse dobro", pri tem pa so tudi oni opozorili, da se bo morala vlada s pravimi izzivi šele spopasti. Ob tem so izpostavili predvsem vladni načrt za zmanjšanje primanjkljaja, ki znaša skoraj 150 milijard funtov v prihodnjih petih letih, kar naj bi dosegli predvsem s krčenjem javnih izdatkov. Ob tem je Financial Times zapisal, da so od ministrov zahtevali krčenje izdatkov po posameznih resorjih v višini do 40 odstotkov, kar bi bila lahko sporna točka, ki bi lahko ogrozila enotnost koalicije.

V težavah so predvsem liberalci
Časnik The Sun je pred dnevi objavil javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da so predvsem liberalci izgubili veliko verodostojnosti, le 14 odstotkov vprašanih pa je prepričanih, da bo koalicija obstala dlje kot štiri leta. Tudi raziskava inštituta za raziskave javnega mnenja YouGov je pokazala, da je 62 odstotkov vprašanih prepričanih, da ne vedo, zakaj se liberalci pravzaprav zavzemajo.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 2.000 Britancev, pa je razkrila, da volivci še vedno podpirajo Camerona in Clegga, saj Cameron uživa 55-odstotno podporo, Clegg pa 44-odstotno podporo. Vprašani so pozitivno ocenili tudi ravnanje obeh prvih mož koalicije pri spopadanju z največjo težavo v Veliki Britaniji, proračunskim primanjkljajem.

Clegg na prestolu prepričuje svoje volivce
Vajeti britanske vlade je v ponedeljek prevzel Nick Clegg, saj je David Cameron na počitnicah. Premierjev namestnik je po prvih stotih dneh vladanja povedal, da je ponosen na to, kar je vlada dosegla do zdaj, a da imajo pred seboj še pomembnejše naloge, ki prihajajo v naslednjih mesecih.

Cleggov načrt za naslednjih 14 dni je, preživeti jih pred televizijskimi zasloni in volivce svoje stranke prepričati, da so liberalni demokrati v vladi dejavni. Stranka se mora namreč spopasti s padcem podpore britanske javnosti, poleg tega pa jih v zadnjih dneh pretresajo še trenja v svoji lastni stranki. Britanska televizija BBC je v sredo namreč objavila izjavo Cleggovega namestnika Simona Hughesa, ki je dejal, da bi rad imel veto na vladno politiko.

Prelomna točka za usodo liberalnih demokratov bi lahko bil maj naslednje leto, ko naj bi izvedli referendum o volilnem sistemu, za katerega spremembo so se pred volitvami zavzemali liberalci. Če referendum ne bo uspel, bo to po mnenju strokovnjakov velik udarec za liberalne demokrate in njihovo nadaljnje zavezništvo.