Ob začetku dvodnevnega Putinovega obiska na Kitajskem, ki ga spremlja močna ruska gospodarska delegacija, sta predsednika podpisala deklaracijo o sodelovanju, v kateri pa ni govora o morebitni izgradnji naftovoda med Rusijo in Kitajsko, ki si ga Peking močno želi.

To bi s surovinami podhranjeno kitajsko gospodarstvo povezalo z ruskimi nahajališči plina. Peking si prizadeva tudi za dosego okvirnega dogovora o možnostih kitajskega vlaganja v ruski energetski sektor.

Naftovod iz Sibirije do Tihega oceana?
S Putinom je v Peking prispela tudi močna delegacija predstavnikov energetskih podjetij, ki so s kitajsko stranjo podpisali 28 gospodarskih sporazumov. Med njimi je tudi sporazum med Gazpromom in Kitajsko narodno naftno družbo, ki predvideva izgradnjo dveh plinovodov do Kitajske v naslednjih petih letih.

Med rsuko družbo Transneft in omenjeno kitajsko družbo je bil podpisan tudi protokol, katerega vsebina pa ni znana. Po mnenju nekaterih bi lahko vseboval sporazum o izgradnji naftovoda od Sibirije do obale Tihega ocena do leta 2008. Prek tega naftovoda bi lahko v bodoče ruska nafta tekla tudi do Japonske in Južne Koreje.

Tudi o jedrskih grožnjah po svetu
Tema pogovorov med državnikoma bodo tudi mednarodne razmere, zlasti iranski jedrski program, za katerega se Zahod boji, da je namenjen razvoju jedrskega orožja. Glede tega vprašanja sta državi podobnih misli, saj je Kitajska podprla ruski kompromisni predlog, da bi Iran jedrsko gorivo lahko bogatil v nadzorovanih objektih v Rusiji.

Verjetno bosta Hu in Putin govorila tudi o severnokorejskem jedrskem programu, saj sta obe državi udeleženki šeststranskih pogovorov o tem vprašanju, ki pa je že dlje časa zamrznjeno.

Cenjeno rusko znanje
Prav tako bi lahko Rusija in Kitajska sklenili sodelovanje o še poglobljenem sodelovanju pri razvoju kitajskega jedrskegega programa, pri razvoju katerega je Rusija že doslej odigrala ključno vlogo. Tako naj bi imela Kitajska v načrtih graditev še 27 jedrskih elektrarn, pri katerih naj bi dejavno sodelovala ruska podjetja.