Na nedeljskih volitvah je 76,7 odstotka Rusov (volilna udeležba je bila 67-odstotna) glas namenilo 65-letnemu Putinu, ki kot predsednik ali premier vodi državo že od leta 1999. Putinov najbližji protikandidat, predstavnik ruske komunistične partije Pavel Grudinin, je prejel 11,8 odstotka, nacionalist Vladimir Žirinovski pa 5,7 odstotka glasov. Za televizijsko voditeljico Ksenijo Sobčak je glasovalo 1,7 odstotka Rusov, preostali štirje kandidati so dobili po manj kot odstotek glasov, še kažejo podatki državne volilne komisije.

Ob zmagi Putin poudaril enotnost
Putin, ki je tako dosegel svoj najboljši volilni izid, je po zmagi spregovoril na koncertu v Moskvi, ki je bil organiziran ob obletnici pripojitve Krima k Rusiji. Predsednik, ki je dobil nov šestletni mandat, se je zahvalil volivcem za podporo, hkrati pa napovedal, da se bodo po inavguraciji, ki bo 7. maja, zgodile spremembe v vladi: "Obračam se na vas, ki ste se zbrali tukaj, in na vse druge po državi. Hvala za podporo. Skupaj smo odlična velika ekipa in jaz sem član vaše ekipe. V tem izidu vidim veliko priznanje za vse, kar smo storili v zadnjem letu v težkih okoliščinah. Izkazali ste zaupanje in upam, da bomo še naprej delovali tako intenzivno in odgovorno. Ohraniti moramo enotnost. Za napredek potrebujemo enotnost, zato moramo na svojo stran pridobiti tudi ljudi, ki so glasovali za druge kandidate."

Zmanjšanje obrambnih izdatkov, a ne obrambnih zmogljivosti
"Ljudje so prepoznali dosežke zadnjih let in izkazali zaupanje," je povedal Putin, pozneje pa na srečanju s tekmeci na nedeljskih volitvah napovedal zmanjšanje obrambnih izdatkov. "Načrtujemo zmanjšanje naše obrambne porabe tako letos kot prihodnje leto. Vendar to ne bo vodilo v zmanjšanje naših obrambnih zmogljivosti." Putin je znova poudaril, da se ne bodo spustili sprovocirati v oboroževalno tekmo.

Leta 2024 premier, nato spet predsednik?
Na vprašanje o predsedniškem mandatu leta 2030 pa se je zasmejal in dejal, da ga to vprašanje spominja na vprašanje, ali bo doživel sto let: "Kar pravite, je malce smešno. Mislite, da bom tu, dokler ne bom star sto let?" To bo Putinov četrti predsedniški mandat, ki bo morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. A morda bi lahko po koncu mandata leta 2024 znova izvedel že poznani manever – postal bi premier, nato pa se znova potegoval za predsedniški položaj. Tako je bilo na primer že leta 2008.

Ši: Rusko-kitajski odnosi najboljši do zdaj
Za zmago je Putinu že čestital kitajski predsednik Ši Džinping, ki je pohvalil odnose med državama in jih označil za najboljše doslej. Po njegovih besedah predstavljajo "primer za vzpostavitev novega tipa mednarodnih odnosov". Kitajska je tudi pripravljena na nadaljnje spodbujanje odnosov in tako regionalnega kot svetovnega miru, je dodal Ši, ki je bil pred kratkim potrjen za drugi petletni mandat, poleg tega pa je z odpravo ustavne omejitve mandatov pridobil možnost, da na oblasti ostane nedoločen čas.

Čestitali so mu tudi voditelji Kazahstana, Belorusije, Venezuele, Bolivije, Kube, Kirgizistana, Azerbajdžana in Egipta. Že v nedeljo je čestitke prejel od srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki mu je zaželel, da "še naprej odločno vodi svojo državo po poti napredka". "Prepričan sem, da boste s svojim izjemnim darom voditelja z jasno vizijo in močno voljo /.../ še naprej dosegali uspehe v reševanju vseh pomembnih vprašanj za Rusijo," je sporočil Vučić. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pohvalil "veličasten ruski narod, ki je opravil državljansko dolžnost", bolivijski predsednik Evo Morales pa je dejal, da Putinova zmaga "varuje geopolitično ravnovesje in svetovni mir pred napadom imperializma".

Macron Putinu zaželel uspeh pri modernizaciji Rusije
Prvi od zahodnih voditeljev se je odzval francoski predsednik Emmanuel Macron. Po telefonskem pogovoru med voditeljema so iz Elizejske palače sporočili, da je Macron zaželel Putinu uspeh pri politični, demokratični, gospodarski in socialni modernizaciji Rusije. Poudaril je tudi zavezanost konstruktivnemu dialogu med Rusijo, Francijo in Evropo.

Francoski predsednik je ruskega kolega tudi pozval, naj pomaga razjasniti napad z živčnim plinom na nekdanjega ruskega dvojnega vohuna Sergeja Skripala v Veliki Britaniji. Macron je "pozval ruske oblasti, naj osvetlijo odgovornost za nesprejemljiv napad v Salisburyju in ponovno prevzamejo nadzor nad programi, ki niso bili prijavljeni Organizaciji za prepoved kemičnega orožja", so sporočili iz urada francoskega predsednika.

Maas: Rusija bo ostala težaven partner
Iz Nemčije je sprva zmago komentiral le zunanji minister Heiko Maas, ki je dejal, da bo Rusija ostala "težaven partner", in dodal, da je potrebna za razreševanje mednarodnih napetosti. "Izid volitev nas ni presenetil nič bolj kot okoliščine teh volitev," je povedal Mass, ki je prepričan, da volilni proces v določenih pogledih zagotovo ni bil pravičen. Po njegovih besedah je bilo med drugim nesprejemljivo, da so ruske volitve potekale tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred štirimi leti.

Merklova: Potrebno je nadaljevati dialog
Nato pa je na Putinov naslov prišla tudi čestitka Merklove. Kot so sporočili iz kabineta Merklove, je nemška kanclerka Putinu prisrčno čestitala za njegovo ponovno izvolitev in še zapisala, da je "danes še bolj kot kadarkoli pomembno nadaljevati dialog med nami ter poglobiti odnose med državama in našimi ljudmi. Zaradi tega si moramo prizadevati konstruktivno nasloviti pomembne dvostranske in mednarodne izzive ter najti ustrezne rešitve".

Napetosti z Zahodom so se v zadnjih tednih poglobile, potem ko je Velika Britanija Moskvo obtožila, da je odgovorna za zastrupitev nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, kar je Putin odločno zanikal. Dejal je, da bo Moskva uporabila diplomatske kanale za rešitev nesoglasij "z našimi partnerji". "Z naše strani bomo naredili vse, kar lahko, da bodo nesoglasja z našimi partnerji rešena s političnimi in diplomatskimi sredstvi," je zagotovil.

Ruska opozicija opozarja na nepravilnosti
Volitve so po navedbah opazovalcev iz vrst ruske opozicije zaznamovale številne kršitve. Ruska nevladna organizacija Golos, ki je blizu opoziciji, je sporočila, da je zaznala več kot 2.600 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so ugotovili številne primere večkratnega glasovanja, spreminjanja seznamov volilnih upravičencev, skrivanja volilnih skrinjic pred kamerami opazovalcev in predvsem različne pritiske oblasti, da ljudje morajo na volišča.

OVSE: Pomanjkanje prave konkurence
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa je opozorila, da je volitve zaznamovalo pomanjkanje prave konkurence, glasovanje pa je bilo na splošno dobro izvedeno. "Omejevanje temeljnih svoboščin zbiranja, združevanja in izražanja je omejilo prostor za politično delovanje in povzročilo pomanjkanje prave konkurence," piše v poročilu OVSE-ja, ki je v Rusijo poslal 481 mednarodnih opazovalcev. Prav tako so opozorili, da zaradi obširnega in nekritičnega poročanja večine medijev o sedanjem predsedniku vsi kandidati niso imeli enakih pogojev. V OVSE-ju so tudi navedli, da so bili priprti številni aktivisti, ki so se spraševali o legitimnosti volitev. Po mnenju OVSE-ja je ruska volilna komisija volitve izvedla učinkovito in odprto, glasovanje pa je potekalo na urejen način kljub pomanjkljivostim, povezanim s tajnostjo glasovanja in preglednostjo štetja glasovnic.

EU ne priznava volitev na Krimu
Evropska unija je v odzivu na ruske volitve izrazila pričakovanje, da se bo Rusija odzvala na kršitve, o katerih so poročali opazovalci OVSE-ja. "Pričakujemo, da se bo Rusija odzvala na kršitve in pomanjkljivosti, o katerih je poročala opazovalna misija OVSE-ja, saj so v nasprotju z zavezami Rusije do njega in drugimi mednarodnimi obveznostmi," je sporočila tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Federice Mogherini. EU v sporočilu za javnost tudi ponavlja, da Unija ne priznava ruske priključitve Krima in torej ne priznava volitev na tem ukrajinskem polotoku.