Glavni krivec za smrt je onesnaževanje tovarn, elektrarn, vozil in tisto zaradi sežiganja premoga in lesa. Gre za podatke, zbrane v okviru projekta "Svetovno breme bolezni", poroča BBC.

Znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu, pravijo, da statistika kaže, koliko in kako hitro morajo nekatere države izboljšati zrak, ki ga dihajo njihovi prebivalci. "Na dan, ko je onesnaženost posebej pereča, je lahko v Pekingu ali New Delhiju količina finih delcev (znanih kot PM2,5) višja kot 300 mikrogramov na kubični meter," je pojasnil Dan Greenbaum z Inštituta za učinke na zdravje v Bostonu v ZDA. "Ta številka bi morala biti okoli 25 ali 35 mikrogramov."

Dihanje takšnega zraka poveča tveganje za boleznimi srca, kapjo, dihalnimi težavami in celo rakom. T. i. razvite države so v zadnjih desetletjih močno napredovale na tem področju, v t. i. državah v razvoju pa število ljudi, ki umirajo zaradi slabe kakovosti zraka, narašča.

Omenjena študija kaže, da onesnaženost zraka povzroči več smrti kot podhranjenost, debelost, alkohol, zloraba zdravil in nezaščiteni spolni odnosi. Nevarnejša od onesnaženega zraka pa sta med drugim visok krvni pritisk in kajenje.

Na Kitajskem umirajo predvsem zaradi premoga
Na Kitajskem naj bi zaradi onesnaženega zraka na leto umrlo okoli 1,6 milijona ljudi, v Indiji pa okoli 1,3 milijona. Zadnji razpoložljivi podatki so iz leta 2013. Viri onesnaženja se sicer razlikujejo od države do države. Na Kitajskem so tako glavni vir izpusti zaradi sežiganja premoga. Raziskava ugotavlja, da je samo ta vir odgovoren za več kot 360.000 smrtnih žrtev vsako leto.

Čeprav Kitajska načrtuje omejevanje sežiganja premoga, bo stežka zmanjšala število smrti, saj je prebivalstvo vedno starejše, starejši ljudje pa so po naravi dovzetnejši za bolezni, povezane z zrakom slabe kakovosti. "Zato mislimo, da so potrebne agresivnejše politike za zmanjševanje izpustov zaradi sežiganja premoga in drugih dejavnosti," je dejal projektni raziskovalec Čiao Ma, doktorski študent na univerzi Cinghua v Pekingu.

Nevarno "notranje onesnaževanje"
V Indiji pa posebno težavo predstavlja praksa sežiganja lesa, ostankov pridelkov in drugih materialov za kuhanje in ogrevanje. Gre za t. i. notranje onesnaževanje, ki povzroči več smrtnih primerov kot zunanje onesnaževanje. Raziskovalci pa glede na gospodarska gibanja v Indiji menijo, da obstaja tveganje, da bo imela država v prihodnosti še slabši zrak.

Težava je tudi, da se v Indiji veča potreba po elektriki in industrijski proizvodnji. To pa bo do leta 2050 povzročilo porast izpustov do leta 2050 kljub načrtovanim omejitvam izpustov, je dejal Čandra Venkataraman z Indijskega inštituta v Mumbaju.

Potreba po večjih ambicijah vlad
Statistični podatki bi morali vlade prisiliti v razmislek glede obsega njihovih politik proti onesnaževanju, pa je dejal Michael Brauer s kanadske univerze v Britanski Kolumbiji. Vlade bi morale biti bolj ambiciozne, je dejal. Izboljšanje zraka ne bi smelo trajati od 50 do 60 let kot v bogatih državah, ampak bi morali ta proces pospešiti, še meni Brauer. "V ZDA vemo, da vsak dolar, ki ga porabimo za zmanjšanje onesnaženosti zraka, prinese koristi v vrednosti od 4 do 30 dolarjev v manjših negativnih učinkih na zdravje."