Obama je kongresnikom pojasnil, da gre pri posredovanju v Libiji za 'interese državne varnosti in zunanje politike'. Foto: EPA
Obama je kongresnikom pojasnil, da gre pri posredovanju v Libiji za 'interese državne varnosti in zunanje politike'. Foto: EPA
Koalicijske sile so ponoči ponovno obstreljevale Tripolis. Foto: EPA
Američani še niso tako izrazito proti posredovanju tudi zato, ker naj bi z njim mednarodna skupnost preprečila pokol nad libijskimi uporniki. Foto: EPA

Barack Obama je članom kongresa v ponedeljek poslal pismo, v katerem zagovarja vojaško posredovanje v Libiji, da bi tako poskušal pomiriti naraščujoč upor proti njemu. Predsednikovi nasprotniki Obami očitajo, da se ni posvetoval s senatom in predstavniškim domom, preden se je podal na že tretjo večjo vojaško akcijo za časa svojega predsedovanja.
Po ameriški ustavi je za vsakršno vojno napoved potreben kongresni pristanek. Kongresnik Roscoe Bartlett, republikanec v odboru za oborožene sile, je bil med člani, ki so trdili, da je vojaška akcija v Libiji protiustavna. Bartlett je za revijo Hill dejal: "ZDA nimajo kraljeve vojske. Enostranska odločitev predsednika Obame, da uporabi ameriško vojaško silo v Libiji, je žalitev za našo ustavo."

Odločitev "z danes na jutri"
Zdi se, da je libijsko posredovanje skoraj nezavedno doletelo številne člane kongresa in ameriške javnosti, poroča Guardian. Dogodki so stekli skorajda s svetlobno hitrostjo v času, ko so bili člani kongresa bodisi v svojih domačih državah ali pa so potovali nazaj iz Washingtona. V Združenih narodih je glasovanje o posredovanju potekalo v četrtek zvečer, obstreljevanje pa se je začelo dva dni pozneje.
Obama je v petek stopil v stik s ključnimi člani kongresa in jih prosil, naj se udeležijo srečanja v Beli hiši ali pa vsaj sodelujejo po telefonu. Nekateri so se pritoževali nad slabo povezavo, medtem ko so drugi dejali, da je šlo bolj za obveščanje kot pa za razpravo. Posredovanje v Libiji še ni izzvalo kakšne večje javne razprave v ZDA, razen manjših protestov glede tega, da se je država vpletla v še eno vojno, in glede stroškov le-te v času, ko se krčijo proračuni. Delno je razlog za to mirno sprejemanje posredovanja v tem, da za zdaj še ni bilo nobenih ameriških žrtev in da je razmeroma malo posnetkov trupel libijskih civilistov. Poleg tega jih je mnogo tudi naklonjenih libijskim upornikom, ki jim je v Bengaziju grozil pokol.

Prepozno posredovanje?
Sodeč po zadnji CNN-ovi raziskavi, 50 odstotkov vprašanih podpira Obamovo vodenje posredovanja, 41 odstotkov je proti, podpora za uvedbo območja prepovedi letenja pa je v zadnjem tednu zrasla s 56 odstotkov na 70 odstotkov. Velika večina pa nasprotuje uporabi ameriške pehote.
Ileana Ros-Lehtinen, republikanka, ki predseduje odboru za zunanje zadeve predstavniškega doma, je Obamo pozvala, naj "ameriškemu ljudstvu jasno opredeli, kakšni nujno potrebni ameriški varnostni interesi naj bi bili trenutno ogroženi v Libiji". John Boehner, predstavnik republikancev v predstavniškem domu, je sicer izrazil podporo posredovanju, a je Obamo kritiziral zaradi pomanjkljivega posvetovanja, medtem ko senator John McCain Obami očita, da se je za posredovanje odločil - prepozno.

V svojem pismu kongresu je Obama zagovarjal svoja dejanja in vzroke zanje, češ da gre za omejeno vojaško operacijo v sklopu koalicijskih sil.
Verjetno pa gre pri vsej stvari za enega tistih primerov, pri katerih bi bil Obama deležen kritik, ne glede na to, kaj bi storil. Tako bi nanj leteli hudi očitki, tudi če bi zgolj mirno opazoval pokol v Bengaziju, saj so republikanci na čelu z McCainom že brusili nože, češ da predsedniku manjka vodstvenih sposobnosti v času krize.

Možnosti velike nagrade
Frank Luntz
, republikanski analitik, je za spletno stran Politico dejal: "Gre za resen preizkus zunanjepolitičnega vodenja. In tokrat, kar koli se bo že zgodilo, tega ne bo mogoče prevaliti na njegovega predhodnika. Kratkoročno, njegova volilna baza ne bo zadovoljna, da so se ZDA vpletle v zdaj že tretji konflikt, pri tem, da tako močno nasprotujejo že prvima dvema. A dolgoročno, če to vodi h Gadafijevi odstavitvi, bo Obama pridobil konkretne politične točke med neodvisnimi in neodločenimi volivci. V bistvu gre za visoko tvegano strategijo z možnostjo visokega izkupička."
Ob tem pa je Luntz še dodal: "Ne morem si predstavljati stavka, ki odpre predsedniško debato o zunanji politiki: 'Šest predsednikov je govorilo o tem, da bi se znebili Gaddafija. Šest predsednikov je govorilo. Eden je ukrepal.'"