Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob sprejetju sklepne izjave, ki jo je potrdilo vseh 47 držav udeleženk vrha, dejal, da ima Rusija 34 ton plutonija, ki ga "več ne potrebuje". ZDA bodo pri uničenju tega odpadnega jedrskega materiala prispevale okoli 400 milijonov dolarjev, Rusijo pa bo uničenje stalo dobrih 2,5 milijarde dolarjev.

Ob odprtju plenarnega zasedanja v Washingtonu je Obama predstavnike 47 držav udeleženk vrha opomnil, da se dve desetletji po koncu hladne vojne "še vedno srečujemo s kruto ironijo zgodovine - nevarnost jedrskega spopada med državami se je zmanjšala, nevarnost jedrskega spopada pa povečala". Ob tem je dodal, da bi lahko "že majhna količina plutonija - v velikosti jabolka - lahko pobila in ranila na tisoče nedolžnih ljudi". "Teroristične mreže, kot je Al Kaida, so že poskušale pridobiti to snov za jedrsko orožje, če bi jim to uspelo, bi orožje zagotovo uporabile."

V sklepni izjavi so opisani ukrepi proti trgovanju in prometu z jedrskimi snovmi. Države si bodo lahko med seboj pomagale z delitvijo informacij, strokovnjakov in policijskim sodelovanjem - vse zato, da bi učinkovito preprečili promet z jedrskimi snovmi. Izjava potrjuje tudi glavno vlogo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v boju proti širitvi jedrskih materialov. V sklepni izjavi je tudi poudarjeno, da povečanje varnosti ne sme posegati v pravice držav, da razvijajo in uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene.

Ukrajina že napovedala, da se bo znebila zalog urana
Že v ponedeljek je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič obljubil, da se bo njegova država do leta 2012 znebila zalog visoko oplemenitenega urana, ki ga je mogoče uporabiti za jedrske bombe. Danes pa je Obama dobil podobno zagotovilo tudi od Mehike, ki se prav tako strinja z odpovedjo visoko oplemenitenemu uranu.
Namen konference, katere cilj je izdelava štiriletnega načrta za zavarovanje jedrskih konic, bo očitno uspešen, saj sta med drugim tudi Kanada in Čile napovedala, da bosta v ZDA poslali svoj jedrski material na hranjenje. Zasedanje velja za največje zasedanje svetovnih državnikov, ki ga po drugi svetovni vojni v ameriškem glavnem mestu Washington gosti predsednik ZDA.

Dvodnevni vrh pa poteka brez predstavnikov Irana in Severne Koreje, ki jih gostiteljica ZDA ni povabila zaradi njunih spornih jedrskih programov, na vrhu pa ni tudi Sirije. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je opustil načrte, da se vrha udeleži, menda zaradi skrbi, da bi muslimanske države skušale prisiliti Izrael, da odpre svoje jedrske objekte mednarodnim inšpektorjem.

Pobude voditeljev
Že v ponedeljek so se nizozemski premier Jan Peter Balkenende, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel zavzeli za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča, ki bi se ukvarjalo s kršitvami jedrskih pogodb.

Predsednik EU-ja Herman van Rompuy je države pozval, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo o fizični zaščiti jedrskih snovi, ki je bila sprejeta leta 1980, leta 2005 pa dopolnjena z določilom, da so države to dolžne storiti tudi, ko snovi niso v prometu. Tudi van Rompuy je poudaril, da jedrski terorizem predstavlja najresnejšo grožnjo mednarodni varnosti.

Tudi o iranskem jedrskem vprašanju
V ozadju konference so potekala dogovarjanja tudi glede iranskega jedrskega vprašanja. Iran, ki ni bil povabljen v Washington, trdi, da je njegov program miroljuben, ZDA pa so prepričane, da želi Teheran priti do jedrskega orožja. Izmikanje mednarodnemu nadzoru je prišlo tako daleč, da so se v New Yorku pred kratkim začela pogajanja o novih sankcijah, na katerih sodeluje tudi Kitajska.

Obama se je v ponedeljek pogovarjal s kitajskim kolegom Hu Džintaom in obe državi sta rezultate pogovora glede Irana razlagali po svoje. Direktor za azijske zadeve v svetu za nacionalno varnost Jeff Bader je novinarjem namigoval, da se Kitajska strinja s potrebo po sankcijah, kitajsko zunanje ministrstvo pa je danes znova razložilo, da je zanje najboljši način rešitve spora dialog, ne pa pritisk. Časopis New York Times poroča, da je Obama kitajskemu kolegu zagotovil nemoteno dobavo energetskih virov, če bi sankcije proti Iranu povzročile Kitajski težave.

Kitajski predsednik je na konferenci danes poudaril, da njegova država odločno nasprotuje širitvi jedrskega orožja, vendar obenem podpira civilno uporabo jedrske energije. Vodilno vlogo v jedrski varnosti po svetu pa mora imeti Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

V reševanje iranskega spora se skušajo vplesti tudi druge države. Brazilski zunanji minister Celso Amorim je po srečanju predsednika Luiza Inacia Lule Da Silve s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom dejal, da državi pripravljata "alternativno" rešitev, ki ne bi pomenila novih sankcij. Podrobnosti te alternative še niso znane.
Teheran vrača udarec
Iran ostaja kljubovalen, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast pa je napovedal, da bo v soboto in nedeljo v Teheranu potekal "alternativni" jedrski vrh 15 držav, ki jih sicer ni imenoval.