"Nato kot zavezništvo, kot institucija, je popolnoma odrinjen na stranski tir in ne počne dobesedno ničesar. Žal mi je, da moram to reči," je Kuleba dejal na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Kot je poudaril, njegov očitek sicer ni namenjen vsem državam v Natu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obenem je pohvalil Bruselj za njegove prelomne odločitve, ki da jih niti sami Ukrajinci niso pričakovali. Ko je Rusija 24. februarja sprožila obsežen napad, je bilo v ukrajinski javnosti namreč razširjeno prepričanje, da bo na pomoč državi priskočil Nato in ne EU, je priznal.

"Na začetku vojne je v javnosti prevladovalo mnenje, da je Nato močna sila, EU pa da lahko izraža le različne stopnje zaskrbljenosti. Toda vojna je vedno preizkušnja, ki odstrani maske," je dejal Kuleba.

Omejena pomoč Nata bi sicer lahko bila posledica neuradnega dogovora med članicami Nata, da Ukrajini ne bodo dobavljale določene vojaške opreme in orožja, kot so tanki in lovci. S tem naj bi predvsem želele zmanjšati tveganje neposrednega vojaškega spopada med Natom in Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire.

Bojijo se, da bi lahko Rusija dobavo zahodnih tankov in bojnih letal Ukrajini razumela kot vstop Nata v vojno in sprejela povračilne ukrepe. Tovrstna oprema Ukrajini namreč še ni bila dostavljena. Tihi dogovor naj bi bil tudi razlog, da je Poljska marca odstopila od dobave lovcev mig-29 Ukrajini.

Ta tema se je razplamtela, potem ko je nemška državna sekretarka za obrambo Siemtje Möller v nedeljo na javni televiziji ZDF izjavila, da so se znotraj Nata dogovorili, da Ukrajini ne bodo dobavljali zahodnih tankov. Nemška vlada tega sicer doslej ni omenjala, tudi pri Natu obstoj dogovora za zdaj niso komentirali. Tiskovni predstavnik zveze je danes zgolj poudaril, da so vse odločitve o dostavi orožja v pristojnosti posameznih držav članic.

Zaharova: Italijanski predlog je fantazija

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je medtem mirovni načrt Italije za Ukrajino označila za "fantazijo".

Prejšnji teden je italijanski zunanji minister Luigi Di Maio na grobo predstavil načrt Italije in dejal, da je o njem govoril z generalnim sekretarjem ZN-a Antoniem Guterresem.

Kot poroča Guardian, načrt po besedah Di Maia predvideva sodelovanje ZN-a, EU-ja in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) kot posrednikov v organizaciji – sprva – lokaliziranih prekinitev ognja.

Zaharova pa je v odzivu dejala, da se ne da obenem zalagati Ukrajine z orožjem in predlagati načrtov za mirno rešitev spora. V torek je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da Moskva italijanskega predloga še ni videla, a da upa, da ga bo prejela po diplomatskih kanalih.

Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva pa je še dejala, da če Zahod upa, da bo Rusija sprejela kakršen koli njihov načrt, ne razume veliko.

Zelenski: Pogajal se bom le s Putinom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na gospodarskem forumu v Davosu sporočil, da se je pripravljen pogajati z Rusijo, vendar le neposredno s predsednikom Vladimirjem Putinom in če se Rusija umakne na položaje, ki jih je zasedala pred vojno.

"Ukrajina se bo borila, dokler ne dobi nazaj vsega svojega ozemlja," je Zelenski dejal v videonagovoru na dogodku Fundacije Viktorja Pinčuka ob robu letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.

Dejal je, da je pripravljen na pogovore, toda le če se Rusija umakne na območja, ki jih je zasedala pred začetkom vojne. "S predsednikom Putinom se lahko pogovarjam samo neposredno, brez posrednikov in mediatorjev," je dodal Zelenski.

Po njegovih besedah se Rusija trenutno ne pogaja resno, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V Moskvi tovrstne trditve zanikajo in pravijo, da je Ukrajina tista, ki ni pokazala dovolj resnosti pri pogajanjih.

Zelenski je v nagovoru še okrcal Zahod zaradi "pomanjkanja enotnosti" pri vojaški pomoči Ukrajini. ZDA in številne evropske države so sicer Ukrajini do zdaj že poslale orožje in opremo v skupni vrednosti več milijard dolarjev.

"Enotnost je povezana z orožjem. Moje vprašanje je, ali ta enotnost obstaja v praksi? Ne vidim je. Naša velika prednost pred Rusijo bi bila, če bi bili resnično enotni," je dejal. Ob tem je posebej omenil Madžarsko, ki nasprotuje embargu na rusko nafto po vsej Evropski uniji, kar je še ena ključna ukrajinska zahteva.

Kuleba: Svet bi moral nehati kupovati rusko blago

Tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v Davosu pozval k popolni prekinitvi trgovanja med Zahodom in Rusijo. "Svet bi moral prenehati kupovati rusko blago in storitve ter trgovati z Rusijo, saj vsak dolar in evro, ki ga Rusija zasluži, vlaga v vzdrževanje Putinovega režima in vzdrževanje ruskega stroja za vojne zločine," je dejal Kuleba.

"Koncept sankcij proti Rusiji bi moral temeljiti na zelo preprostem načelu: uničiti ruski izvoz. Odrezati jih je treba od glavnih priložnosti za zaslužek na svetovnem prizorišču," je dodal ukrajinski zunanji minister.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je medtem kritizirala nekatere države, ker še vedno izkoriščajo vrzeli v sankcijah proti Rusiji, česar po njenem mnenju ne bi smeli dovoliti. Zavzela se je tudi za to, da bi Ukrajino obravnavali kot kandidatko za članstvo v Evropski uniji.

Rusija koridor za ladje z žitom pogojuje z odpravo sankcij

Namestnik zunanjega ministra Rusije Andrej Rudenko je pozval k umiku sankcij proti Rusiji, če se želi svet izogniti prehranski krizi. Dodal je še, da je Moskva pripravljena vzpostaviti humanitarni koridor za izplutje ladij iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Reševanje vprašanja hrane zahteva celovit pristop, vključno z umikom sankcij, ki so bile naložene ruskemu izvozu in finančnim transakcijam," je po poročanju več ruskih agencij dejal Rudenko.

"Prav tako zahteva, da Ukrajina razminira vsa pristanišča, kjer so zasidrane ladje," je še sporočil namestnik zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Ob tem je zatrdil, da je Rusija pripravljena omogočiti humanitarni prehod ladjam.

Rusija je doslej obtožbe o blokadi izvoza hrane prek ukrajinskih pristanišč zavračala prav z argumentom, da plutje ni varno zaradi morskih min.

Ukrajinski zunanji minister Kuleba je pogojevanje Moskve označil za rusko "izsiljevanje sveta". Sporočil je, da kdor razmišlja o sprejemanju ruske "igre", naj "naprej obišče grobove ubitih ukrajinskih otrok in govori z njihovimi starši", poroča Guardian.

Rusija: Pristanišče v Mariupolju razminirano in odprto

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je pristanišče v Mariupolju odprto in razminirano,

Po besedah predstavnika za odnose z javnostmi ministrstva Igorja Konašenkova so pristanišče v Mariupolju – mestu, ki je od 20. maja pod popolnim nadzorom ruskih sil – očistili vseh min in znova deluje normalno. Kot je zatrdil po poročanju ruskih medijev, sta demilitarizacija in razminiranje pristanišča končana. Pri tem naj bi našli in dezaktivirali več kot 12.000 eksplozivnih predmetov in kosov orožja.

Kijev se na trditve Rusije o odprtju pristanišča za zdaj ni odzval.

Ruski generalpolkovnik Mihail Mizincev je v torek dejal, da si prizadevajo za vzpostavitev 185 kilometrov dolgega in dobre tri kilometre širokega "humanitarnega koridorja" iz Mariupolja proti Črnemu morju.

Mizincev je pred kratkim obtožil Zahod, da želi spraviti žita iz Ukrajine, ne da bi se pri tem oziral na to, kaj se bo zgodilo, ko se izpraznijo ukrajinski silosi. Po njegovih besedah je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav.

Von der Leyen: Rusija uporablja hrano kot orožje

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejala, da Rusija uporablja hrano kot orožje. V Ukrajini naj bi bilo namreč še približno 20 milijonov ton žita prejšnjih žetev, ki ga zaradi ruske zapore pristanišč ne morejo spraviti iz države.

Ukrajinski zunanji minister Kuleba je Rusijo medtem obtožil kraje ukrajinskega žita. V Moskvi vse obtožbe o kraji žita zavračajo.

Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.

Sojenje vojnim ujetnikom?

Namestnik ruskega zunanjega ministra Rudenko je še dejal, da morajo pred morebitnimi pogovori o izmenjavi vojnih ujetnikov z Ukrajino zajetim ukrajinskim borcem najprej soditi. Vodja separatistične samooklicane Ljudske republike Doneck Denis Pušilin je v torek namignil, da bi ugrabljenim ukrajinskim vojakom iz Azovstala sodili v Mariupolju.

Ruske sile so 20. maja prevzele popoln nadzor nad jugovzhodnim ukrajinskim pristaniščem Mariupolj, potem ko so ukrajinski borci, ki so se pred ruskim napadom zatekli na območje jeklarne Azovstal, predali orožje.

Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva se je skupno predalo 2439 pripadnikov ukrajinskih sil, ki so več tednov vztrajali v predorih pod jeklarno, kamor se je z njimi zateklo tudi več sto ukrajinskih civilistov.

Prvi napad na Zaporožje

BBC medtem poroča, da so ruske sile prvič napadle ukrajinsko mesto Zaporožje na jugu države. Izstrelili so štiri rakete, ena je bila prestrežena, so sporočili ukrajinski uradniki. V napadu je bil ubit en človek, še trije so bili ranjeni. Rakete naj bi poškodovale trgovinski center in 62 domov. Ruske sile sicer nadzorujejo večino pokrajine Zaporožje, tudi veliko jedrsko elektrarno ob reki Dneper.

Ukrajinski uradniki še navajajo, da je Rusija pri kraju Vasilivka približno 50 kilometrov od Zaporožje namestila tri taktične bataljone, ni pa še jasno, ali nameravajo izvesti ofenzivo na mesto.

Zelenski: Rusija z vsemi silami nad Doneški bazen

Ukrajinski predsednik Zelenski je ponoči v svojem rednem nagovoru dejal, da je ruska vojska z vsemi silami pritisnila na Doneški bazen. "Liman, Popasna, Severodoneck, Slovjansk – okupatorji želijo uničiti vse, kar je tam še ostalo," je dejal Zelenski, ko je naštel več obleganih mest na vzhodu Ukrajine.

"Zato je dobava težkega orožja Ukrajini najboljša naložba za ohranjanje stabilnosti v svetu in preprečevanje številnih hudih kriz, ki jih Rusija še vedno načrtuje ali pa jih je že izzvala," je po navedbah britanskega BBC-ja dodal Zelenski.

Rusija trdi, da upočasnjuje ofenzivo, ameriški inštitut trdi nasprotno

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je sicer sporočil, da Rusija namerno upočasnjuje ofenzivo v Ukrajini, da bi imeli civilisti možnost evakuacije.

Analitiki na ameriškem Inštitutu za vojne študije (ISW) sicer ocenjujejo, da ruska vojska v Lugansku na vzhodu Ukrajine zbira svoje sile iz različnih smeri. Ruske enote so po ocenah ISW-ja v zadnjem tednu v Lugansku pridobile več ozemlja kot v celotni prvi polovici maja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Predstavniki ukrajinskih oboroženih sil opozarjajo, da je ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine v najintenzivnejši fazi in bi lahko odločila o usodi tega dela države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Najintenzivnejši spopadi se bijejo za mesti Severodoneck in Lisičansk.

Severodoneck močno oblegan

Guverner vzhodne ukrajinske regije Lugansk Sergej Gajdaj je ob tem dejal, da je mesto Severodoneck pod udarom ruskih letal, raket, topništva in minometov. Ruske sile po njegovem mnenju želijo v tem mestu utrditi nadzor nad območjem in se pomakniti naprej v Ukrajino.

"Razmere so zelo resne in žal se samo še slabšajo," je dejal Gajdaj in v videoposnetku na Telegramu opisal "obsežno ofenzivo v vseh smereh". "Ruska vojska se je odločila, da popolnoma uniči mesto. Severodoneck preprosto brišejo z obličja Zemlje," je dodal.

Boji med ukrajinskimi in ruskimi silami so dosegli obrobje mesta, je danes sporočil regionalni guverner regije Lugansk Sergej Gajdaj, ki je bojevanje opisal kot zelo zahtevno. Severodoneck je tarča intenzivnih napadov že več tednov, z njegovim padcem pa bi Rusi tako rekoč v celoti zavzeli regijo Lugansk.

"Prihajajoči teden bo odločilen," je v zapisu na družbenih omrežjih sporočil Gajdaj in ob tem izrazil prepričanje, da je cilj Rusije osvojiti regijo Lugansk za vsako ceno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da se ukrajinska vojska bojuje za ohranitev nadzora nad edino cesto, ki povezuje Severodoneck s preostankom Doneškega bazena, ki je še pod nadzorom Kijeva.

"Severodoneck je mogoče zapustiti samo še prek enega mostu," je za rusko tiskovno agencijo Interfaks izjavil predstavnik proruskih separatističnih sil.

Severodoneck je pred vojno štel 100.000 prebivalcev. Predstavnik za odnose z javnostmi ukrajinskega ministrstva za obrambo Oleksandr Motuzianik je izrazil prepričanje, da je cilj ruskih sil v celoti obdati ukrajinske borce v Severodonecku in Lisičansku.

Obstreljevanje mesta Avdivka

Ukrajinski poslanec Musa Magomedov je medtem opozoril, da ruske sile "nečloveško" obstreljujejo mesto Avdivka v Lugansku. "Ubijajo civiliste in uničujejo mesto, ki smo ga zgradili s tolikšno ljubeznijo," je dejal lastnik koksarne v Avdivki.

V Donecku ruske sile osvojile še tri mesta

Guverner pokrajine Doneck Pavlo Kirilenko je medtem za Radio Svobodna Evropa sporočil, da so ruske sile zavzele tri mesta v pokrajini, med njimi tudi Svitlodarsk.

Ukrajini primanjkuje težkega orožja

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je dodal, da zaradi zamud pri dobavi na fronto Kijevu "katastrofalno primanjkuje težkega orožja". Vendar pa pričakuje, da bo do avgusta prišlo do preobrata, je povedal za časopis Ukrajinska pravda.

Kijev trdi, da je bilo 20.000 vojnih zločinov

Ukrajinske oblasti trdijo tudi, da je bilo v treh mesecih od začetka ruske invazije v Ukrajini prijavljenih 20.000 domnevnih vojnih zločinov. Policijski preiskovalci so zaznali 13.500 takih primerov, je v torek dejal ukrajinski notranji minister Denis Monastirski.

"Sodelujemo s tujimi tožilci, skupaj s preiskovalnimi skupinami in strokovnjaki, vendar večino dela opravijo ukrajinski policisti. Zbrani dokazi bodo posredovani mednarodnim organom," je dodal.

Rusija ukinja zgornjo starostno mejo za vstop v vojsko

Ruski parlament je potrdil zakon, ki ukinja zgornjo starostno mejo za vstop v vojsko. Pred tem so bili za vstop v rusko vojsko po zakonu primerni le ruski državljani med 18. in 40. letom starosti ter tujci med 18. in 30. letom, poroča španska tiskovna agencija EFE.

V obrazložitvi zakona je navedeno, da je cilj omogočiti vsem, ki so delovno sposobni, da podpišejo prvo pogodbo o služenju vojaškega roka. V razpravi so zakon zagovarjali z utemeljitvijo, da so za uporabo zelo natančnega orožja in kompleksne vojaške opreme potrebni tudi visoko usposobljeni strokovnjaki, za kar so primerni predvsem starejši državljani.

Odprava starostne omejitve bo tako pomagala k pogodbeni vojaški službi privabiti strokovnjake na priljubljenih, predvsem bolj civilnih področjih, kot so zdravstvena podpora, inženiring, vzdrževanje opreme, operacije in komunikacije.

Rusija je aprila začela z vpoklicem v vojsko za obdobje pomlad 2022. Cilj je bil v vojašnice privabiti približno 134.000 mladih, oblasti pa so zagotovile, da nabornikov ne bodo poslali na fronto.

Ruske oblasti niso razkrile obsega materialnih in človeških izgub ruskih sil v Ukrajini, v poročilih zahodnih obveščevalnih služb pa se pojavljajo ugibanja, da bi lahko Rusija od začetka invazije izgubila več kot 15.000 vojakov.