Ruski predsednik Vladimir Putin je vse navedbe, da je bila v ozadju eksplozij leta 1999 ruska varnostnoobveščevalna služba, ostro zavrnil. Foto: EPA
Ruski predsednik Vladimir Putin je vse navedbe, da je bila v ozadju eksplozij leta 1999 ruska varnostnoobveščevalna služba, ostro zavrnil. Foto: EPA
Ana Politikovska je bila znana nasprotnica Kremlja. Foto: EPA

Ko se je pretekli mesec Satter, sicer znan kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina, odpravil v Kijev, da bi tam podaljšal ruski vizum, so mu sporočili, da je v Rusiji nezaželen, poroča Guardian. Diplomat na ruskem veleposlaništvu ga je seznanil s pisno izjavo, v kateri je bilo zapisano: "Pristojni organi so odločili, da vaša navzočnost na območju Ruske federacije ni zaželena. Prepovedan vam je vstop v Rusijo."

Satter je po zavrnitvi vizuma dejal, da ne ve, kaj je vzrok za takšno odločitev ruskih oblasti. Kot je ugibal, bi lahko bila zavrnitev povezana z njegovim pisanjem o bombnih napadih leta 1999. Takrat je v nizu eksplozij, ki so odjeknile v Moskvi in dveh drugih mestih, umrlo več kot 300 ljudi. Putin je za napade obtožil čečenske teroriste.

Satter je v svoji knjigi leta 2003 namignil, da je za eksplozije odgovorna varnostnoobveščevalna služba (FSB), njen namen pa je bilo dvigniti Putinovo priljubljenost in zagotoviti njegovo izvolitev na položaj predsednika. Da so bile eksplozije delo ruskih obveščevalcev, sta bila prepričana tudi ubita novinarka Ana Politkovska in Aleksander Litvinenko. Putin je vse navedbe ostro zavrnil.

Ameriški veleposlanik v Rusiji Michael McFaul je o Satterjevem primeru govoril z namestnikom ruskega zunanjega ministra Sergejem Ribakovom, po izgonu pa je veleposlaništvo v diplomatskem protestu od ruskih oblasti zahtevalo pojasnilo, a ga te niso podale. Pozneje so ruske oblasti Satterja obtožile nespoštovanja migracijskih pravil oz. grobega kršenja pogojev za izdajo vizuma.

Kot je sporočilo ministrstvo, je Satter čakal pet dni, preden se je namenil svoj enkratni vizum spremeniti v vizum, ki omogoča več vstopov v Rusijo, kar predstavlja kršenje pravil. Zaradi omenjenih kršitev je Satterju prihodnjih pet let prepovedano vstopiti v Rusijo.

Satter, nekdanji dopisnik Financial Timesa in Wall Street Journala, je med drugim avtor treh knjig o nekdanji Sovjetski zvezi, od septembra pa je v ruski prestolnici delal kot svetovalec radia Radio Evropa/Radio svoboda (RFE/RL), ki ga finančno podpira ameriški kongres.

Satterjev izgon je številne presenetil, potem ko so ruske oblasti v preteklih tednih izpustile več političnih zapornikov, med njimi nekdanjega prvega moža Jukosa Mihaila Hodorkovskega, 30 aktivistov Greenepeacea in dve članici feministične pankovske skupine Pussy Riot.

Ruske oblasti so leta 2011 izgnale tudi britanskega novinarja Luka Hardinga, dopisnika Guardiana, a so potem že čez nekaj dni uredili tehnične težave pri pridobitvi vize in Harding se je vrnil v Moskvo.