"Naš načrt je namenjen okrepitvi Ukrajine, da bo pripravljena na diplomacijo. Dobro pri tem pa je, da načrt ni odvisen od volje Rusije, ampak od naših partnerjev," je ob prihodu na zasedanje povedal Zelenski, ki se je pred tem sestal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.

Voditeljem, med katerimi je tudi slovenski premier Robert Golob, je ukrajinski predsednik predstavil načrt za zmago, ki kot eno od prioritet predvideva vabilo Ukrajini za članstvo v zvezi Nato.

"Takojšnje vabilo Ukrajini v Nato bo odločilno. Seveda bo članstvo sledilo pozneje, tako da vabilo ne bo imelo političnih posledic," je povedal na zasedanju. Ruski predsednik Vladimir Putin mora po njegovih besedah videti, da "njegove geopolitične kalkulacije nimajo smisla".

Druga točka načrta je dodatna vojaška podpora, pri čemer je izpostavil rakete dolgega dosega in sisteme protizračne obrambe. O dobavi orožja dolgega dosega je v preteklih tednih govoril z voditelji ključnih zahodnih zaveznic, pri čemer je dobil "dobre znake", je povedal na novinarski konferenci po pogovoru z voditelji EU-ja.

Evropske voditelje je opozoril tudi na podporo Rusiji s strani Irana, Kitajske in Severne Koreje. Slednja rusko invazijo v Ukrajini glede na ukrajinske obveščevalne podatke podpira tudi z vojaki.

"Imamo informacije naših obveščevalnih služb, da so severnokorejski vojaki že na ukrajinskem ozemlju, ki ga začasno zaseda ruski sovražnik," je povedal na novinarski konferenci. Koliko severnokorejskih vojakov že pomaga ruski vojski, ne ve. Se jih pa glede na obveščevalne podatke v Severni Koreji 10.000 pripravlja za boj proti Ukrajini, je pojasnil.

Predsednike vlad in držav članic, s katerimi je opravil konstruktivno in iskreno razpravo, je pozval, naj podprejo načrt. "Če ga začnemo izvajati zdaj in mu sledimo, lahko najpozneje prihodnje leto končamo vojno," je poudaril.

Že pred pogovorom je dejal, da od njih pričakuje tudi politično odločitev o 35 milijard evrov vrednem posojilu Ukrajini, kolikor namerava unija prispevati v okviru posojila skupine G7. Sredstva med drugim potrebujejo za domačo proizvodnjo orožja, je pojasnil Zelenski.

"Odločitev potrebujemo zdaj, odvisna pa je zgolj od enotnosti voditeljev EU-ja," je povedal in voditelje pozval, naj ne blokirajo odločitve.

Države članice so sicer načelni dogovor o samem posojilu že dosegle, ni pa še soglasja o podaljšanju obdobja za obnavljanje sankcij proti Rusiji glede zamrznjenega premoženja s šestih mesecev na tri leta. Madžarska, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, meni, da je treba z odločanjem o tem počakati na rezultate ameriških volitev 5. novembra.

Skupina G7, vključno z EU-jem, namerava namreč za odplačevanje posojila v skupni višini do 50 milijard dolarjev oziroma do 45 milijard evrov Ukrajini nameniti prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij. Zakonodajno podlago mora sprejeti EU, saj je na njegovem ozemlju večina tega premoženja.

Michel je Zelenskemu in Ukrajincem zagotovil, da jim bo EU stal ob strani, dokler bo treba. "Vemo, da nujno potrebujete več podpore, vojaške in finančne," je dejal.

Zelenski se je po udeležbi na zasedanju Evropskega sveta odpravil še v Evropski parlament, kjer se je sestal s predsednico Roberto Metsola in vodji političnih skupin.

Povabilo v Nato za diplomatsko okrepitev

Zelenski je kasneje na sedežu Nata dejal, da si Ukrajina zasluži postati članica zavezništva, saj bi jo to približalo miru. "Ukrajina si zasluži, da nekoč postane članica Nata. Zato je temeljna točka načrta za zmago povabilo v Nato," je na skupni novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dejal Zelenski.

"Povabilo v zvezo Nato bi nas diplomatsko okrepilo in približalo pravemu in, kar je zelo pomembno, pravičnemu miru," je dodal.

Po besedah Rutteja, ki je na sedežu Nata sprejel ukrajinskega predsednika, pa je bistveno, da zaveznice še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Ukrajini, da bo Kijev prevladal.

Kot je dejal novi šef Nata, so zaveznice na dobri poti, da izpolnijo finančno obljubo, ki so jo dale na vrhu v Washingtonu glede zagotavljanja vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 40 milijard evrov letno. Z 20,9 milijarde evrov vojaške pomoči, zagotovljene v prvi polovici tega leta, smo na dobri poti, da to dosežemo, je zagotovil.

Ukrajina je bila sicer ena od tem razprav obrambnih ministrov Nata, ki se udeležujejo dvodnevnega zasedanja v Bruslju.

Kot je še dejal Rutte, bo Ukrajina nekoč članica Nata, do takrat pa bodo zaveznice storile vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo zmago Ukrajine.

Obsežen ruski napad na Ukrajino

Rusija je sprožila enega svojih največjih napadov z brezpilotnimi letalniki na Ukrajino v zadnjih mesecih. Med tarčami napada je bil tudi Kijev. Zračna obramba naj bi sestrelila 68 od 136 letalnikov.

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da sta se dva letalnika vrnila v Rusijo, za 64 pa nimajo podatkov. Morda so jih prestregli sistemi za elektronsko vojskovanje, so dodali.

Zaradi napada je zagorelo v industrijskem poslopju v oblasti Ternopil, je sporočila tamkajšnja vojaška uprava. Imena poslopja ni sporočila, ranjenih pa ni bilo.

Kot so še sporočile zračne sile, je Rusija izstrelila tudi dve raketi na Černigovsko oblast na severu in Doneck na vzhodu, niso pa dodale s kakšnimi posledicami.

Policija v sosednji Moldaviji je medtem sporočila, da so na severu države, okoli štiri kilometre od meje z Ukrajino, našli domnevne ostanke rakete, a ni jasno, ali so ostanki povezani z zadnjim ali kakšnim prejšnjim napadom.

Ruski napad je povzročil požar v zasebnem domu ob glavnem mestu Kijev, poškodovanih je več drugih stavb, je dejal guverner Kijevske oblasti Ruslan Kravčenko. Žrtev ni bilo, je dejal.

Vodja vojaške uprave Kijeva Sergij Popko je dejal, da so uničili vse letalnike, ki so napadli Kijev, od koder ne poročajo o škodi ali ranjenih.

Rusija je letos napadala ukrajinsko električno omrežje in pozimi bo skoraj gotovo veliko daljših električnih mrkov in drugih težav, ki jih bodo trpeli običajni ljudje daleč stran od bojišča, kjer ruske sile napredujejo.

V sredo so o električnih mrkih poročali iz Hersonske in Mikolajivske oblasti na jugu države.

Ukrajinski vir: Rusija sestavlja severnokorejsko enoto

BBC se sklicuje na vir v ukrajinski vojaški obveščevalni službi in poroča, da ruska vojska vzpostavlja enoto, v kateri naj bi bilo okoli 3000 Severnih Korejcev.

Kot je dodal BBC, sicer do zdaj še niso videli nobenih znakov, da bi se oblikovala takšna enota na vzhodu Rusije.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je takšna poročila o severnokorejski vpletenosti zavrnil. Opozoril, da gre za poročila britanskih in ameriških obveščevalcev, ki pa "ne predstavijo nikakršnih dokazov".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer že govoril, da se Severna Koreja vključuje v vojno, južnokorejski obrambni minister pa je ta mesec dejal, da je napotitev Severnih Korejcev v Ukrajino "zelo verjetna".