"Kategorično ne sprejemamo takšnih izjav, zlasti zato, ker tisti, ki nas obtožujejo, svojih izjav in neutemeljenih obtožb ne morejo na kakršen koli način dokazati," je povedal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov.

Strani se obtožujejo med sabo
V Parizu so dejali, da najostreje obsojajo napad na klinike, francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault pa je dodal, da so napadi očitni "vojni zločini", poroča BBC. Ni še jasno, kdo je napade izvedel, saj se strani obtožujejo med sabo.

Izstrelki so zadeli dve bolnišnici in dve šoli v mestu Azaz, kamor se je zateklo veliko številko beguncev, bolnišnico v Marat al Numanu, ki so jo vodili Zdravniki brez meja (MSF), ter nacionalno bolnišnico na severu tega mesta. Kot so dejali pri MSF-u, ki trdi, da je rakete izstrelila ali sirska ali ruska vojska, je po napadu na njihovo bolnišnico brez zdravstvene oskrbe ostalo več tisoč ljudi. Po podatkih Združenih narodov naj bi napadi zahtevali do 50 žrtev. Predstavnik Visokega komisariata ZN-a za begunce Rupert Colville je dejal, da obstajajo jasni znaki, da so bile klinike v ponedeljek namerno tarče napadov. Po njegovih besedah že sam obseg napadov kaže, da bi lahko šlo za vojno taktiko.

Pri ZN-u so obenem zapisali, da je niz napadov močno oslabil možnosti za dosego premirja. Napadi so huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki prepoveduje kakršne koli napade na bolnike, medicinsko osebje in zdravstvene ustanove. Tudi Turčija je napade označila za vojne zločine, obtožila pa je Rusijo. Odnosi med Ankaro in Moskvo so napeti, medtem ko vsaka podpira svojo stran v sirski vojni. Rusija ves čas vse očitke odločno zavrača in zatrjuje, da ob tem, ko "podpira sile predsednika Al Asada, napada le cilje teroristov". Sirski veleposlanik v Moskvi Riad Hadad je prepričan, da so za napade na bolnišnici v Marat al Numanu odgovorna ameriška letala.

Kdo je sposoben doseči premirje v enem tednu?
Sirski predsednik Bašar Al Asad je izrazil dvom o načrtu za premirje v državi. Prejšnji teden so se svetovne velesile namreč dogovorile o načrtu za končanje sirske vojne, ki zdaj traja že skoraj pet let. Načrt naj bi začeli izvajati ta teden. O tem načrtu je spregovoril tudi Asad, ki je dejal, da tak načrt ne pomeni, da bi vsi položili orožje. "Dejali so, da bi želeli doseči premirje v enem tednu. Kdo je sposoben zagotoviti vse te pogoje in zadostiti vsem zahtevam v tako kratkem času?" je predsednik Sirije, kot piše BBC, podvomil v televizijskem govoru.

Nemčija podprla idejo o prepovedi letenja
Medtem je nemška kanclerka Angela Merkel podprla idejo o uvedbi prepovedi letenja nad severnim delom Sirije, s čimer bi lahko ublažili prebežniško krizo. Nemčija s tem podpira zahteve Turčije, ki želi ob svoji meji s Sirijo oblikovati tako imenovano varnostno območje, poroča RT.com. "V trenutnih razmerah bi bilo koristno, če bi bilo takšno območje, kjer nobena stran ne bi imela dovoljenja za zračne napade," je Merklova povedala za Stuttgarter Zeitung. Merklova je dodala, da so nemogoči kakršni koli pogovori ali pogajanja s teroristi samooklicanega kalifata Islamske države, bi pa bilo zelo koristno, če bi "Al Asadovi podporniki in koalicija proti sirskemu predsedniku sprejeli dogovor".

Predlog, ki ga zdaj podpira Berlin, je v nasprotju z Natom, ki ga je zavrnil prejšnji teden. Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg je podvomil o tem predlogu, saj bi s tem tudi onemogočil napade koalicije, ki jo vodijo ZDA, na cilje IS-ja. Stoltenberg se je odzval na besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je poziv k vzpostavitvi tega varnostnega območja utemeljil, da je to edini način spopadanja z begunsko krizo.

Moskva je prepričana, da bi takšna cona pomenila le pomoč teroristom in še dodatno razdelila Sirijo, saj bi se tudi ob takem območju vojna nadaljevala, le da ne bi bilo zračne pomoči v boju proti teroristom IS-ja. Namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov je v intervjuju za Der Spiegel zatrdil, da bodo napade na cilje džihadistov nadaljevali tudi, če bo sklenjeno premirje.

Ankara pripravljena na posredovanje
Turški uradni vir je medtem danes novinarjem v Carigradu sporočil, da je Turčija naklonjena kopenski operaciji v Siriji, a le z zavezniki. "Želimo si kopenske operacije z mednarodnimi zavezniki," je povedal omenjeni neimenovani vir, ki pa je poudaril, da enostranske turške vojaške operacije v Siriji ne bo. "A brez kopenske operacije ne bo mogoče končati spopadov v Siriji," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Turški obrambni minister Ismet Yilmaz pa je v nedeljo izjavil, da Ankara ne namerava posredovati v Siriji. Turško topništvo sicer že več dni napada položaje kurdskih upornikov v Siriji YPG, ki so povezani z v Turčiji prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK). S tem se je Ankara znašla na nasprotnem bregu od ZDA, ki podpirajo kurdske borce v njihovem boju proti t. i. Islamski državi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v torek dejal, da je bil namen "brutalne operacije" Rusije in sirske vlade na severu Sirije ustvariti koridor za kurdske milice. Ob tem je Erdogan obsodil kritike, ki so jih na Turčijo naslovile njene zaveznice (Francija in ZDA) zaradi obstreljevanja kurdskih položajev na drugi strani meje. Kurdske skupine so po besedah Erdogana proizvod administracije Bašarja Al Asada.