Medtem ko rusko-nemški plinovod Severni tok ponuja energetske koristi Zahodni Evropi, se voditelji držav Srednje in Vzhodne Evrope bojijo, da bi to lahko vodilo v novo plinsko nadvlado Rusije v državah nekdanjega sovjetskega bloka. S svojim plinskim bogastvom in mrežo zasebnih vezi je Rusija razdelila države članice Evropske unije, ki so se zavezale, da bodo skupaj ščitile svojo varnost.

Trenutno mora ruski plin potovati skozi države Vzhodne Evrope, da pride do zahodnih držav. Če Rusija zapre svojo pipico, da bi tako pritisnila na vzhodne sosede, so s tem močno prizadete tudi bogatejše zahodne države, kjer ruska dejanja naletijo na glasne proteste. Novi Severni tok bi spremenil to enačbo. S svojimi 750 miljami pod zemljo bi Severni tok potoval od Vyborga v Rusiji do Greifswalda v Nemčiji in tako obšel nekdanje sovjetske države, Rusiji pa bi zagotovil ločeno pot za oskrbo zahodnih držav. S pomočjo novega toka, ki bi oskrboval zahodne države, bo Rusija veliko lažje igrala plinske igrice s svojimi sosedi.

Rusi trdijo, da gre za dobro Evrope
Seveda Rusi novega projekta ne predstavljajo tako. Gazprom, ki Evropo oskrbuje z 28 odstotki plina, trdi, da je 10,7 milijarde dolarjev vreden projekt izključno komercialen, in ne strateški. Vodja projekta Severni tok Matthias Warnig, nekdanji vzhodni Nemec in nekdanji vohun, je dejal, da so skrbi Vzhodne Evrope odveč. "Zid je padel pred 20 leti," je dejal Warnig in dodal, da Evropa nujno potrebuje dodatno plinsko pot.

Evropski uradniki so projekt Severnega toka predstavili kot takega, ki bo združil Evropo in povečal njeno skupno energetsko varnost. Evropska komisija in Evropski parlament sta plinovod podprla že leta 2000, zavezanost k njegovi gradnji pa sta ponovno izrazila tudi leta 2006.

Bo prekinitev oskrbe s plinom še več?
Kljub temu se voditelji držav Srednje in Vzhodne Evrope bojijo, da bi dobičke od plinovoda, ki je skupen projekt Gazproma in treh nemških in nizozemskih podjetij, dobila ruska stran, ki bo lahko tako še lažje izsiljevala države nekdanjega sovjetskega bloka. Njihov strah temelji na tem, da se je od razpada Sovjetske zveze dalje zgodilo že 55 političnih prekinitev oskrbe s plinom.

Do zdaj je bila ustavitev pošiljanja plina iz Rusije vezana le na krajše embarge, lani pa je prekinitev pošiljanja plina Ukrajini dejansko prizadela tudi druge države Zahodne in Vzhodne Evrope, kar je ujezilo zahodne države in Rusijo stalo nemalo denarja. Novi plinovod Severni tok bi tako zahodnim državam zagotovil nemoteno oskrbo s plinom ter omejil politične in finančne stroške za Rusijo.

Spomin na temne čase pred 2. svetovno vojno
Zbigniew Brzezinski, nekdanji svetovalec za državno varnost v administraciji ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, je dejal, da bo možnost, da lahko Rusija zapre eno pipico brez posledic za Zahodno Evropo, povečala možnost, da bo Vzhodna Evropa ostala brez plina. Novi plinovod je poimenoval kot veliko rusko pobudo za delitev Srednje Evrope od Vzhodne, vsaj kar se tiče odvisnosti od ruskega plina. "Srednja Evropa, nekdanji sovjetski blok, je lahko zelo zaskrbljena," je še povedal Brzezinski.

Za Vzhodno Evropo bi plinovod priklical temne spomine na temno obdobje okupacije in sodelovanja. Poljski zunanji minister Radek Sikorski je dogovor o plinovodu med Rusijo in Nemčijo primerjal z dogovorom Ribbentrop-Molotov iz leta 1939, na podlagi katerega so razdelili srednjo Evropo na območja pod nemškim in sovjetskim vplivom.