Rusija je svoje vojaško letalstvo predstavila na nedavni veličastni vojaški paradi v Moskvi ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Foto: Reuters
Rusija je svoje vojaško letalstvo predstavila na nedavni veličastni vojaški paradi v Moskvi ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Foto: Reuters
Tu-160
Strateški bombniki bodo izvajali napade na navidezne tarče. Foto: Reuters

Vaje ruskih zračnih sil so se začele na isti dan kot največje letalske vaje sil zveze Nato do zdaj na severu Evrope. Štiridnevne ruske vojaške vaje so namenjene pregledu bojne pripravljenosti zračnih sil in protizračne obrambe.

Po izbruhu krize v Ukrajini pred več kot letom dni so pogosti preleti ruskih vojaških letal v bližini zračnega prostora evropskih držav, pri čemer naj bi bilo opaženih tudi nekaj kršitev, še posebej v severnem delu Evrope.

Med ruskimi vajami bodo strateški bombniki izvedli napade z vodenimi izstrelki na cilje na vadbišču Pemboi v republiki Komi na severu države. Tokratno urjenje je uvod v še obsežnejše ruske vojaške vaje "Center 2015", ki bodo v prihodnjih mesecih.

Vaje potekajo v osrednjem vojaškem okrožju, ki ima sedež v mestu Jekaterinburg. Rusija je sicer razdeljena na zahodno, južno, osrednje in vzhodno vojaško okrožje.

Rusija je že konec lanskega leta napovedala, da bodo letos izvedli več kot štiri tisoč vojaških vaj, v katerih bo sodelovalo na tisoče vojakov, preverjalo pa se bo tudi najsodobnejše orožje.

"Tanki ne potrebujejo vizumov"
Na vprašanje o ruski odločnosti v televizijskem pogovoru se je namestnik ruskega premierja Dmitrij Rogozin pošalil, da "tanki ne potrebujejo vizumov".

Rogozin velja za politika brez dlake na jeziku in se je v sklopu ameriških ter evropskih sankcij proti Rusiji zaradi vpletanja v ukrajinsko krizo znašel na seznamu posameznikov, ki so jim omejili potovanja v ZDA in Evropsko unijo.

Natove vojaške vaje, ki so se začele istočasno z ruskimi, bodo severno od Norveške, Švedske in Finske potekale dva tedna. Na njih sodeluje 115 vojaških letal in 3.600 vojakov iz devetih držav.

Obrambni ministri Norveške, Švedske, Finske in Danske so skupaj z islandskim zunanjim ministrom aprila podpisali deklaracijo, v kateri so rusko vojaško agresijo označili za največjo grožnjo evropski varnosti.