To strategijo je predsednik Dmitrij Medvedjev potrdil septembra lani, pred kratkim pa so jo objavili na spletni strani ruskega varnostnega sveta. "Oblikovati je treba vojaške enote v arktičnem območju Ruske federacije, da bi tam zagotovili vojaško varnost," je zapisano.

Rusija sicer v dokumentu zanika, da bi šlo za militarizacijo Arktike, in poudarja, da gre le za "zaščito ruskih nacionalnih interesov". Moskva namreč trdi, da želi skrajni sever uporabiti za strateško bazo za naravne vire, da bi tako zagotovila svoje potrebe po ogljikovodikih in drugih surovinah.

Arktika kot ruska baza za naravne vire
Izvedba ruske strategije je predvidena v treh fazah. V prvi do leta 2010 naj bi s pomočjo geografskih in geoloških študij določili meje Rusije na Arktiki, v drugi do leta 2011 naj bi prišlo do mednarodnega priznanja meja, do leta 2020, ko naj bi bila uresničena tretja faza, pa naj bi Arktika postala ruska strateška baza za naravne vire.

Za bogastva Arktike je dolga vrsta
Rusija si želi razširiti svoje gospodarsko območje na Arktiki, svoje želje pa podpira s trditvami, da je podmorski hrbet Lomonosov naravni podaljšek ruskega ozemlja. Pri tem pa ni osamljena, saj si pravico do Arktike oziroma njenih še neizkoriščenih naravnih bogastev želijo pridobiti tudi ZDA, Danska, Kanada in Norveška.

Rusi so sicer že poleti leta 2007 4.000 metrov pod severnim tečajem razvili svojo zastavo.

Po mednarodnem pravu ima pet držav, katerih ozemlje se dotika arktičnega polarnega kroga (Rusija, ZDA, Kanada, Norveška in Danska), pravico do izkoriščanja ekonomske cone 300 kilometrov od svojih obal, a si države zdaj želijo še več.

A. P.