Vojaške vaje oboroženih sil članic zveze Nato v Latviji novembra leta 2022. Foto: EPA
Vojaške vaje oboroženih sil članic zveze Nato v Latviji novembra leta 2022. Foto: EPA

"Ne želim se zavezati konkretni številki. Vendar pa prvi pogled na potrebe po zmogljivostih v okviru načrtovanja znotraj Nata kaže, da bo treba nameniti več kot tri odstotke BDP-ja," je v odgovorih na vprašanja članov parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) in pododbora za varnost in obrambo (Sede) povedal Rutte.

Po analizah Natovih vojaških strokovnjakov bi lahko za pokritje vseh obrambnih potreb potrebovali celo 3,6 ali 3,7 odstotka BDP-ja, je dejal. Vendar pa bi lahko to številko po njegovih besedah med drugim znižali z inovacijami in skupnimi nabavami vojaške opreme.

"A bojim se, da bo številka bistveno višja od dveh odstotkov, pri katerih smo zdaj," je povedal. Dodal je, da bodo razpravo o tem v okviru Nata končali do vrha voditeljev članic zavezništva, ki bo v drugi polovici junija v Haagu.

Da bi v prihodnjih 10 do 15 letih vzpostavili "evropski Nato" brez ZDA, pa je po njegovih besedah iluzija. Če bi to želeli, bi morale namreč članice za obrambo namenjati od osem do 10 odstotkov BDP-ja.

Trump, ki je v preteklosti grozil z izstopom ZDA iz Nata, je prejšnji teden izjavil, da bi morali spodnjo mejo izdatkov za vojsko s sedanjih dveh dvigniti na pet odstotkov BDP-ja.

Glede drugih nedavnih Trumpovih izjav o uporabi vojaške sile za zavzetje Grenlandije, ki je del članice Nata Danske, in priključitvi Kanade, ki je prav tako v zavezništvu, k ZDA z gospodarskim pritiskom, je dejal, da se je treba s tem začeti ukvarjati naslednji ponedeljek. Takrat bo Trump uradno zasedel položaj ameriškega predsednika.

Z novo ameriško administracijo se bo treba po njegovih besedah pogovarjati tudi o odnosih med Ukrajino in Natom. Rutte je v razpravi z evroposlanci poudaril pomen okrepitve podpore Ukrajini, da bo ta ob začetku mirovnih pogajanj z Rusijo v močnem položaju.

"Jasno je, da Ukrajina še ni tam. Trenutno se ne morejo pogajati s položaja moči. Storiti moramo več, da bi obrnili potek vojne, da lahko pridejo v takšen položaj," je povedal generalni sekretar zavezništva. Dejal je še, da je treba zagotoviti, da bo mir trajen.

V razpravi z evroposlanci se je sicer zavzel za tesnejše sodelovanje Nata in Evropske unije, predvsem na področju načrtovanja obrambnih zmogljivosti, pa tudi pri poenotenju standardov na področju vojaške opreme.

Nekaj vprašanj evroposlancev se je nanašalo tudi na vlogo zavezništva na Zahodnem Balkanu, predvsem v Bosni in Hercegovini.

"Zaveznice v Natu so vedno zelo jasne, da ne bomo dopustili, da bi v Bosni in Hercegovini, pa tudi širše na Zahodnem Balkanu nastal varnostni vakuum," je poudaril Rutte. Pomembno je, da zveza Nato pozorno spremlja dogajanje v regiji in ostane tudi tesno povezana z njo, je dodal.

Med vsemi članicami Nata največji odstotek BDP-ja za vojsko namenja Poljska. Foto: EPA
Med vsemi članicami Nata največji odstotek BDP-ja za vojsko namenja Poljska. Foto: EPA

Poljska naklonjena Trumpovi zahtevi

Poljska medtem podpira zahtevo Trumpa po zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja, je v pogovoru za Financial Times dejal poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz. Medtem so se v Varšavi danes sestali obrambni ministri Poljske, Nemčije, Francije, Italije in Združenega kraljestva.

Poljska bi lahko postala "čezatlantska vez" med izzivom, ki ga je zaveznicam postavil Trump, in njegovo uresničitvijo v Evropi, je v objavljenem pogovoru za britanski časopis dejal Kosiniak-Kamysz.

Po besedah poljskega obrambnega ministra bi sicer za uresničitev Trumpove zahteve potrebovali desetletje, saj gre za "resnično ambiciozen cilj". "Če smo si lahko privoščili zadolževanje za obnovo po covidu, potem moramo zagotovo najti denar za zaščito pred vojno," je dejal.

Poljska, ena najpomembnejših zaveznic Kijeva, je sicer od začetka vojne v Ukrajini svoje obrambne izdatke že krepko dvignila. Lani je tako za vojsko namenila nekaj več kot štiri odstotke BDP-ja.

V Varšavi so se za razpravo o evropski varnosti sestali obrambni ministri Poljske, Nemčije, Francije, Italije in Združenega kraljestva. Med drugim naj bi govorili o vlogi evropskih obrambnih podjetij pri krepitvi ukrajinske obrambne industrije.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob začetku srečanja Kijevu zagotovil nadaljnjo podporo Berlina. "Ukrajino bomo na njeni poti podpirali tako dolgo, kot bo treba," je dejal in obenem poudaril potrebo po pravičnem in trajnem miru.