O zakonu, ki ga je predlagal argentinski predsednik Alberto Fernandez, mora glasovati še zgornji dom parlamenta, senat, kjer je pričakovati tesen izid. Leta 2018 je spodnji dom parlamenta že potrdil podoben zakon, a ga je nato senat zavrnil.

Za zakon, ki dovoljuje umetno prekinitev nosečnosti do 14. tedna, je glasovalo 131 argentinskih poslancev, 117 jih je bilo proti, šest se jih je vzdržalo. "Spisali smo novo poglavje v zgodovini," je po glasovanju tvitnila ministrica za ženske, spol in raznolikost Elizabeth Gomez Alcorta.

Glasovanje je potekalo po četrtkovi 20-urni burni razpravi v spodnjem domu parlamenta, spremljali pa so ga protesti tako zagovornikov kot nasprotniki pravice žensk, da same odločajo o umetni prekinitvi nosečnosti.

RKC pozval "k razmisleku"

Po glasovanju je med več tisoč zagovorniki prekinitve nosečnosti, ki so nosili zelene šale in so na izid čakali vso noč, završalo od navdušenja, nasprotniki splava z modrimi šali, ki so bili od njih ločeni z varnostno ograjo, pa so bili razočarani.

Rimskokatoliška cerkev v domovini papeža Frančiška je ponovila, da nasprotuje splavu, in politike pozvala "k trenutku razmisleka o tem, kaj pomeni spoštovanje življenja".

V skladu z zdaj veljavno zakonodajo iz leta 1921 je umetna prekinitev nosečnosti v Argentini dovoljena le v primeru posilstva ali če nosečnost ogroža zdravje matere. Po podatkih argentinske vlade mora zaradi splava na črno vsako leto pomoč v bolnišnicah poiskati okoli 38.000 žensk.