Bolsonaru so zmago napovedovale tudi ankete. Foto: Reuters
Bolsonaru so zmago napovedovale tudi ankete. Foto: Reuters
Catalao
Prebivalci kraja Catalao v brazilski zvezni državi Amazonas se na volitve odpravijo s čolnom. Foto: Reuters
Rio de Janeiro
Bolsonaro pozdravlja podpornike po prihodu na volišče v Riu de Janeiru. Foto: Reuters
Sao Paulo
Haddad se prebija skozi množico pred voliščem v Sao Paulu. Foto: Reuters

Bolsonaro je osvojil 56 odstotkov glasov, medtem ko je njegov levičarski tekmec Fernando Haddad iz Delavske stranke prejel 44 odstotkov glasov.

Zmaga nekdanjega vojaškega poveljnika pomeni preobrat v desno na političnem prizorišču četrte največje demokracije, kjer je bila 13 od 15 zadnjih let na oblasti Delavska stranka, ki so jo pred dvema letoma odnesle naraščajoče gospodarske težave in politični škandali.

Volitve so bile obvezne za okoli 147 milijonov volilnih upravičencev, ki so že pred volitvami izražali željo po spremembah.

Skoraj vsa politična arena je vpletena v škandale s podkupovanjem. Brazilsko gospodarstvo se je med najhujšo krizo v zgodovini države leta 2015 skrčilo za sedem odstotkov. Stopnja brezposelnosti je okoli 13-odstotna.

Velika skrb volivcev je porast nasilja, saj Brazilija po številu umorov velja za eno najnevarnejših držav na svetu. Lani je bilo umorjeno rekordnih 63.360 ljudi, narašča pa tudi število posilstev. Lani so obravnavali 60.018 primerov, navaja Independent.

Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid, a se je zmaga vseeno bolj nasmihala Bolsonaru. Nekdanji vojaški poveljnik iz konservativne stranke Socialnih liberalcev je na zadnjih anketah prejel 55 odstotkov glasov podpore, njegov tekmec iz Delavske stranke pa 45 odstotkov, kar se je preslikalo tudi na nedeljski volilni izid.

V prvem krogu 7. oktobra je Bolsonaro dobil dobrih 46 odstotkov glasov podpore, Haddad pa 29 odstotkov.

Volilno kampanjo je zaznamovalo nasilje. Bolsonara je na enem od predvolilnih shodov nasprotnik zabodel z nožem, pri čemer je predsedniški kandidat izgubil skoraj 40 odstotkov krvi in nekaj dni preživel na oddelku za intenzivno nego, odtlej pa je svojo kampanjo vodil na družbenih omrežjih.

Po prvem krogu volitev je Bolsonarov podpornik v lokalu z nožem ubil njegovega nasprotnika. Skupina moških je istega dne podpornici gibanja LGBT in nasprotnici Bolsonara z nožem v kožo vrezala svastiko.

Bolsonaro: Legalizacija orožja in boj proti korupciji
63-letni Bolsonaro, ki so ga že poimenovali brazilski Donald Trump, je znan po skrajnih stališčih: naklonjenosti do nekdanje vojaške diktature in mučenja, zavzema se za pravico do nošenja orožja, znan pa je tudi po zaničevalnih in sovražnih izjavah proti ženskam, temnopoltim in homoseksualcem. Nekoč je kolegici poslanki dejal, da je pregrda, da bi jo posilil, ob drugi priložnosti je izjavil, da bi svojega sina – sicer senatorja in tesnega svetovalca – raje videl mrtvega kot geja.

Je oster nasprotnik splava, s čimer si je pridobil podporo milijonov katoličanov. Zaradi svojih predvolilnih obljub o izkoreninjenju korupcije, v katero so vpleteni številni uveljavljeni politiki, in obljub, da se bo ostreje lotil kriminala v državi, uživa dokaj visoko podporo Brazilcev vseh slojev. Napoveduje tudi podporo privatizaciji in varčevalne ukrepe, s katerimi bi znižal proračunski primanjkljaj.

Haddad: Pragmatizem in omejitev privatizacije
55-letni Haddad je univerzitetni profesor ter nekdanji župan Sao Paula in minister za izobraževanje, čigar starši so priseljenci iz Libanona. Na mestu predsedniškega kandidata je le mesec pred volitvami zamenjal zaradi korupcije obsojenega bivšega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo. Kandidat Delavske stranke je užival podporo, ker je za številne Brazilce čas predsednikovanja Lule da Silve med letoma 2003 in 2010 najboljše obdobje – zaradi gospodarske rasti, zmanjšanja revščine ter možnosti zaposlitve.

Haddad je opozarjal, da bo Bolsonarov predlog oboroževanja le povečal stopnjo nasilja. Napovedoval je pragmatično vladanje državi in razširitev pristojnosti centralne banke, da bi ta bedela tudi nad brezposelnostjo, hkrati pa bi okrepil državne investicije in omejil privatizacijo.