"Ugotavljam, da je eden ključnih izzivov, ki smo jih videli v Ameriki, pa tudi v Evropi in Aziji, naraščajoči konflikt, ki temelji na neenakosti," je dejal poslanec norveških socialistov. "Življenja temnopoltih štejejo je postalo zelo pomembno svetovno gibanje za boj proti rasni nepravičnosti," je po poročanju Guardiana dodal Eide.
Eide je v svoji nominaciji zapisal, da je gibanje tudi države zunaj ZDA prisililo, da obravnavajo problematiko rasizma v svojih družbah. Norveški poslanec je še poudaril, da ga je navdušil način, na katerega "gibanje lahko mobilizira ljudi iz vseh družbenih skupin, ne samo Afroameričanov, ne samo zatiranih, temveč gre za široko gibanje, ki je drugačno od predhodnikov".
Gibanje Življenja temnopoltih štejejo (angl. Black Lives Matter) so leta 2013 ustanovile Alicia Garza, Patrisse Cullors in Opal Tometi po oprostitvi morilca temnopoltega najstnika Trayvona Martina.
Svetovno prepoznavno je postalo med lanskimi množičnimi protesti po ZDA, ki so sledili uboju temnopoltih Georgea Floyda in Breonne Taylor. Protestniki so opozarjali na zakoreninjenost rasizma v ZDA, sistemsko neenakost in policijsko nasilje nad temnopoltimi.
Norveški poslanec zavrača trditve kritikov, da je gibanje odgovorno za nasilje na protestih. Podatki organizacije ACLED, ki analizira oborožene konflikte in podatke o dogodkih, so pokazali, da na 93 odstotkih protestov gibanja ni resno škodovalo ljudem ali lastnini, navaja Guardian.
"Podelitev nagrade za mir gibanju Življenja temnopoltih štejejo kot najmočnejši svetovni sili proti rasni nepravičnosti bo poslalo močno sporočilo, da mir temelji na enakosti, solidarnosti in človekovih pravicah ter da morajo vse države spoštovati ta temeljna načela," je še zapisal Eide.
Časovni rok za oddajo nominacij za Nobelovo nagrado za mir se izteče v ponedeljek, 1. februarja. Kandidate lahko Nobelovemu inštitutu v Oslu predlagajo parlamentarci in ministri iz vseh držav, nekdanji nagrajenci in profesorji določenih univerz. Nominacijo morajo obrazložiti v 2000 besedah.
Dobitnika bodo razglasili oktobra
V javnosti je do zdaj zakrožilo več imen nominirancev za letošnjo nagrado, med njimi so ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, novinarska organizacija Novinarji brez meja, Mednarodna mreža za preverjanje dejstev (IFCN) in beloruske opozicijske voditeljice na čelu s Svetlano Tihanovsko.
Letošnjega dobitnika bodo razglasili na začetku oktobra. Lani je nagrado med 300 nominacijami prejel Svetovni program za hrano (WFP).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje