"Če ne bomo dobili dodatnih delavcev, bomo izgubili del pridelka. Zrna bodo popadala na tla in zgnila," je za BBC povedal Angel Garcia, vodja farme Santa Isabel z 900.000 kavnimi grmički v kolumbijski pokrajini Antioquia.

Celotna pokrajina v sezoni pobiranja kavnih zrn, med septembrom in decembrom, potrebuje okoli 32.000 sezonskih delavcev. Letos jih po trditvah kolumbijskega združenja pridelovalcev kave primanjkuje 7000. Podobno težavo so imeli v prvem valu pandemije v Kostariki.

Delo je med pandemijo postalo zahtevnejše, saj "se ne moreš izogniti stikom, tudi če bi želel", kot je za BBC dejal 40-letni obiralec na farmi Santa Isabel Luis Giraldo.

Nekatere farme v Kolumbiji so sicer uvedle dodatne "biovarnostne" ukrepe, kot so razkuževalniki rok in preverjanje temperature ter povečanje kapacitet spalnih prostorov, a kot kaže zaman.

"Oglase za delo dajemo na radio, v mesto pošiljamo tovornjake z megafoni, a se vračajo prazni," je povedal lastnik Garcia. V Kolumbiji je bila brezposelnost septembra letos 15-odstotna, lansko jesen pa ni presegla 10 odstotkov, kažejo podatki podjetja CEIC.

0,12 evra za kilogram nabranih zrn

Zbiralci kave zaslužijo 0,12 evra za kilogram zrn. Izkušen nabiralec lahko na dober dan nabere 200 kilogramov kave, s čimer zasluži 30 dolarjev oz. 24,7 evra.

Gre za trikrat večjo količino denarja od minimalne plače v državi, vendar gre za sezonsko delo, ki ne zagotavlja rednega dohodka, niti ne nudi zdravstvenega zavarovanja.

Sočasno gre za 30-krat boljši zaslužek od mesečne plače v Venezueli, zaradi česar je med preostalimi delavci veliko Venezuelcev.

"Ne smemo si dovoliti, da nas koronavirus prestraši. Bolj se bojim, da se skotalim po teh strmih pobočjih kot pa pandemije," se pošali 25-letni Rafael Avendaño, ki zaslužek pošilja sorodnikom v domovino.

Pomanjkanje pobiralcev kavnih zrn bo težava, dokler se ne bo spremenil "poslovni model, na katerem deluje globalna industrija kave", pa opozarja Morales de La Cruz, vodja iniciative Kava za spremembo (Café for Change).

Po zaslugi Starbucksa in Nestleja cena kave na najnižji ravni

Na svetovnem trgu je kilogram kave vreden 2,4 dolarja oz. dva evra na kilogram. Trenutno je cena kave še nižja, kot je bila leta 1983, ko so proizvajalke kave ukinile izvozne kvote.

Za dvig plač v kavni industriji bi se morale veleprodajne cene kave gibati pri okoli 11 evrov na kilogram, meni de La Cruz. Velik dvig cen bi namreč lahko pokrili z zvišanjem cen kave v kavarni ali restavraciji za deset centov na svetovni ravni.

Veleprodajna cena kave medtem ostaja nizka po zaslugi nekaj velikih korporacij – med glavnimi sta Starbucks in Nestle – ki pokupijo večino zalog kave na svetu.