"To pomeni, da najpomembnejše zadeve na dvostranski in mednarodni ravni ne bodo teme pogovora, ampak bodo prestavljene za nedoločen čas," je po poročanju RT-ja dejal Peskov. Daljši sestanek na "štiri oči" je Trump v četrtek odpovedal in kot vzrok navedel ruski zaseg treh ukrajinskih ladij v bližini Krima.

Kremelj: Razlog za odpoved notranjepolitična situacija v ZDA
A rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo takšen vzrok za odpoved srečanja. "Je bila provokacija Ukrajine v Kerški ožini res razlog za odpoved? Javno smo slišali takšno razlago," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "A zdi se, da je treba iskati odgovore v ameriških notranjepolitičnih razmerah," je dodala in namignila na priznanje nekdanjega Trumpovega odvetnika Michaela Cohena, da je lagal v kongresu v povezavi s preiskavo o ruskem vmešavanju v predsedniške volitve leta 2016. Kremelj se je na odpoved srečanja odzval z besedami, da bo imel Putin zdaj več časa za "koristna srečanja".

Putin obsodil zlobno uporabo sankcij in trgovinski protekcionizem
Putin se je tako že sestal z voditelji držav skupine hitro rastočih gospodarstev Brics, v kateri so poleg Rusije še Brazilija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Pozval jih je, naj se pridružijo programu pomoči za obnovo od vojne razdejane Sirije. Sestal se je tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Govorila sta o krizah v Siriji in Ukrajini, tudi o nedeljskem incidentu v Kerškem prelivu. Putin je sicer ob začetku vrha obsodil "zlobno" uporabo sankcij in trgovinskega protekcionizma. "Ne moreš, da ne bi videl, kako nelojalna konkurenca vse bolj prevzema mesto iskrenega dialoga, temelječega na enakosti med državami," je voditeljem držav članic skupine povedal ruski predsednik. "Zlobna praksa vračanja k nezakonitim in enostranskim sankcijam ter protekcionističnim ukrepom se širi," je poudaril. Dodal je, da to ni v skladu z ustanovno listino Združenih narodov, pravili Svetovne trgovinske organizacije in mednarodno priznanimi pravnimi normami.

ZDA, Kanada in Mehika podpisale posodobljen prostotrgovinski sporazum
Pred začetkom vrha so ZDA, Kanada in Mehika podpisale posodobljen prostotrgovinski sporazum, ki bo nadomestil že skoraj 25 let staro Nafto, ki povezuje severnoameriško ekonomijo. Dogovarjanje med stranmi je trajalo več kot eno leto in pogosto so bili odnosi zelo napeti, predvsem med Kanado in ZDA. Ameriški predsednik Trump, kanadski premier Justin Trudeau in odhajajoči mehiški predsednik Enrique Pena Nieto so se udeležili slavnostnega podpisa dogovora. Sporazum morajo sicer še ratificirati v parlamentih vseh treh držav. To bi lahko trajalo tudi več mesecev. Trump je dogovor, ki ga je poimenoval USMCA, označil za sporazum, ki bo za vedno spremenil trgovinsko krajino in bo pomagal delovnim ljudem. Ob tem je izrazil pričakovanje, da ga bodo v kongresu podprli. Tudi Trudeau je "novo Nafto", kot on imenuje dogovor, označil za moderniziran sporazum, ki bo pomagal srednjemu razredu. Pieno Nieta, ki je v petek zadnji dan na položaju, pa je spregovoril o novem poglavju v skupni zgodovini.

Opazovalci: Vrh uspešen, če ne bo polomija
Na vrhu skupine G20 bi sicer morali razpravljati o razvoju, infrastrukturi in varnosti prehrane, a so te teme zasenčile napetosti med Rusijo in Ukrajino, odpoved (daljšega) srečanja Trumpa in Putina ter umor novinarja Džamala Hašokdžija. Vrh bo tako uspešen že, če ne bo polomija, pravijo politični opazovalci. Voditelji gospodarsko najpomembnejših držav sveta se bodo torej v argentinski prestolnici srečali v napetih svetovnih razmerah. Svet je še vedno ogorčen zaradi okrutnega umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu in za umor krivi kronskega princa Savdske Arabije Mohameda bin Salmana, argentinsko tožilstvo pa je v sredo naredilo prvi korak k morebitni vložitvi obtožnice.

Salman in Putin sta si izmenjala "petki"
Bin Salman je prišel v Buenos Aires, prav tako turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je zaradi umora najbolj kritičen do Savdske Arabije. Kljub kritikam pa so Salmana z izjemo Erdogana voditelji dokaj toplo sprejeli, saj je Savdska Arabija ena največjih proizvajalk nafte in kupec orožja. Salman in Putin sta si dala "petki", medtem ko je 33-letni savdski princ kramljal tudi z ameriškim predsednikom in njegovo hčerko Ivanko. Trump sicer temu, ali je Salman naročil Hašodžijev umor, kot trdi Cia, ne pripisuje ravno velikega pomena. Izpostavlja predvsem pomen Savdske Arabije za poslovanje in boj proti Iranu.

Eden od vrhuncev srečanje Trumpa in Ši Džinpinga
V ospredju pozornosti bo tudi sobotno srečanje ameriškega predsednika Trumpa s kitajskim kolegom Ši Džinpingom. Njuno srečanje okrog trgovinske vojne, ki jo med državama sproža Trump, ni bilo odpovedano, vendar strokovnjaki nimajo veliko upanja, da se jima bo uspelo kar koli dogovoriti.

Vrh poteka prvič v Južni Ameriki
Letošnji vrh G20 prvič poteka v Južni Ameriki, vendar je v ospredju vse drugo, kot pa vprašanja te celine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že napovedal, da Evropska unija ne bo potrdila trgovinskega sporazuma s trgovinskim blokom Južne Amerike Mercosur, če bo novoizvoljeni brazilski predsednik Jair Bolsonaro umaknil Brazilijo iz pariškega podnebnega sporazuma.

Macron je na skupni novinarski konferenci z gostiteljem, predsednikom Argentine Mauriceom Macrijem dejal, da mora biti preiskava umora Hašokdžija mednarodna in povsem pregledna. Napovedal je tudi, da bo to vprašanje predmet pogovorov na vrhu G20 in Macri mu je pritrdil. Macron se ne namerava posebej srečati s Trumpom in je kritičen do protekcionizma predsednika ZDA. Obenem pa je optimist in pravi, da verjame v zmago duha dialoga in sodelovanja, sicer ne grozijo le trgovinske, ampak tudi prave vojne.

Mayeva prva britanska premierka v Buenos Airesu po Falklandski vojni
Nekaj zanimanja vzbuja tudi dejstvo, da je Theresa May prva britanska premierka v Buenos Airesu od časov, ko sta bili Velika Britanija in Argentina v vojni zaradi Falklandskega oziroma Malvinskega otočja v južnem Atlantiku v 80. letih prejšnjega stoletja.

Vrh 20 gospodarsko najrazvitejših držav
Skupino G20 sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in Evropska unija. Gre za države in povezavo, ki skupaj ustvarijo več kot 85 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, tri četrtine svetovne trgovine ter zastopajo okoli dve tretjini svetovnega prebivalstva. Ameriški opazovalci menijo, da bo tokratni vrh G20 prelomen z vidika, ali mu bo sploh uspelo ostati smiseln forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje.

Za varnost skrbi 22.000 policistov in 3.000 vojakov
Vrh G20 pa poteka tudi v znamenju strogih varnostnih ukrepov. Za varnost v argentinski prestolnici skrbi okoli 22.000 policistov in 3.000 vojakov. Napovedani so namreč množični protesti, na katerih oblasti pričakujejo več deset tisoč ljudi.