Gvajana in Venezuela sta se na začetku tega meseca dogovorili, da se bosta izogibali uporabi sile in stopnjevanju napetosti v dolgoletnem mejnem sporu glede z nafto bogate pokrajine Essequibo.

Približno 160.000 kvadratnih kilometrov velika pokrajina Essequibo je uradno priznani del Gvajane, vendar je Venezuela v zadnjih letih po velikih odkritjih nafte in plina oživila svoje zahteve po ozemlju.

Venezuela je v odgovor na prihod plovila britanske mornarice v njeno soseščino začela izvajati vojaške vaje s 5600 pripadniki oboroženih sil, bojnimi ladjami in letali.

Britansko obrambno ministrstvo je za BBC v nedeljo pojasnilo, da je napotitev ladje del prizadevanj Londona za diplomatsko podporo Gvajani. Mornarji se bodo predvidoma zasidrali v bližini prestolnice Georgetown in z gvajansko mornarico izvedli vojaške vaje.

Pri tem jih je zdaj prehitel Caracas, ki je po navodilih predsednika Madura aktiviral lastno vojsko. V Venezueli sicer poudarjajo, da so te vaje obrambne narave. Maduro je ravnanje britanske vojske v radijskem in televizijskem nagovoru označil za provokacijo in grožnjo.

Sorodna novica Essequibo – naftni raj, ki je pognal gvajansko gospodarstvo v nebo in zaskominal Venezuelo

Caracas prepričan o vpletenosti ZDA

Da gre pri napotitvi britanske ladje za neposredno grožnjo miru, je na družbenem omrežju X danes zapisal tudi venezuelski zunanji minister Yvan Gil. Gil je Združeno kraljestvo obtožil vmešavanja v dvostranski spor in izrazil prepričanje, da svoja dejanja usklajuje z ZDA.

Venezuela je Gvajano pozvala, naj odslovi ladjo HMS Trent, saj da v nasprotnem primeru krši določila dogovora, ki sta ga pred dvema tednoma podpisala voditelja obeh držav.

Napetosti med Venezuelo in Gvajano ter v širši regiji naraščajo, potem ko je Venezuela na začetku meseca izvedla referendum o priključitvi pokrajine, ki zajema kar dve tretjini ozemlja Gvajane in za katero Caracas trdi, da mu je bila nezakonito odvzeta pred več kot sto leti.

Spor o pokrajini traja že od leta 1899, ko je mednarodno arbitražno sodišče območje dodelilo Združenemu kraljestvu, ki je takrat kot kolonialna sila vladala Gvajani. Venezuela je sodbo vseskozi zavračala in pokrajino obravnavala kot del svojega ozemlja, saj je bila znotraj njenih meja v času španske kolonialne oblasti.

Spor se je nato znova zaostril septembra, ko je Gvajana organizirala dražbo, na kateri so se naftne družbe potegovale za dovoljenja za raziskovanje v morju ob Essequibu, in oktobra, ko so v pokrajini odkrili nova nahajališča nafte.