Za priključitev pokrajine Essequibo Venezueli je glasovalo kar 95 odstotkov volivcev, zato je vlada predsednika Nicolasa Madura že razglasila zmago.

Referendum je vključeval pet vprašanj, med drugim predlog za ustanovitev zvezne države Gvajana Essequibo in podelitev venezuelskega državljanstva njenim prebivalcem ter zavračanje pristojnosti Meddržavnega sodišča (ICJ) za razsojanje v sporu. Podpora vsem vprašanjem je bila 95-odstotna.

"Gre za veliko zmago glasov 'za' na tem posvetovalnem referendumu," je sporočil predsednik državne volilne komisije Elvis Amoroso. Po uradnih podatkih naj bi se referenduma udeležilo približno 10,5 od skupaj 20,7 milijona volilnih upravičencev, neuradno pa mediji poročajo, da na voliščih ni bilo gneče in da naj bi bila udeležba v Caracasu v nedeljo do 15. ure manj kot 12-odstotna.

V Gvajani domovinski shod

Referendum je sicer nezavezujoč, Madurova vlada je tudi poudarila, da ne išče opravičila za napad ali priključitev ozemlja. Kljub temu je v Gvajani številne strah morebitne uporabe vojaške sile za aneksijo ozemlja. V nedeljo se je na domovinskem shodu v prestolnici Georgetown zbrala množica ljudi, udeležil se ga je tudi predsednik države Irfaan Ali. Država je predtem ICJ zaprosila, naj prepreči izvedbo referenduma. Sodišče v Haagu je v petek pozvalo venezuelsko vlado, naj se vzdrži kakršnih koli ukrepov, ki bi privedli do sprememb na terenu, vendar referenduma ni omenilo.

Kaj nameravajo v Caracasu storiti zdaj, še ni jasno. Nekateri poznavalci so ocenili, da je bil namen referenduma predvsem to, da Maduro pokaže svojo moč in vpliv pred predsedniškimi volitvami, ki naj bi potekale prihodnje leto.

Spor traja več kot sto let

Pokrajina Essequibo zajema skoraj 160.000 kvadratnih kilometrov oziroma dve tretjini ozemlja Gvajane. V njej živi 125.000 prebivalcev oziroma petina celotnega prebivalstva.

Spor o pokrajini traja že od leta 1899, ko je mednarodno arbitražno sodišče območje dodelilo Veliki Britaniji, ki je takrat kot kolonialna oblastnica vladala Gvajani. Venezuela je sodbo ves čas zavračala in pokrajino obravnavala kot del svojega ozemlja, saj je bila znotraj njenih meja v času španske kolonialne oblasti. Leta 1966, ko je Gvajana postala neodvisna, sta se Velika Britanija in Venezuela strinjali, da bosta ustanovili komisijo za rešitev spora, a tudi po 60 letih dogovora še vedno ni.

Leta 2018 je Gvajana zaprosila ICJ, naj razsodi o tem vprašanju, a sodniki odločitve še niso sprejeli. Spor se je nato znova zaostril septembra, ko je Gvajana organizirala dražbo, na kateri so se naftne družbe potegovale za dovoljenja za raziskovanje v morju ob Essequibu, in oktobra, ko so v pokrajini odkrili nova nahajališča nafte.

Ker pokrajina meji tudi na Brazilijo, so brazilske oblasti že okrepile vojaško prisotnost na severu države. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v Dubaju na konferenci COP28 izrazil upanje, da bo prevladala zdrava pamet. "Referendum bo verjetno pripeljal do izida, ki ga želi Maduro, vendar svet in Južna Amerika res ne potrebujeta nemirov," je dejal.