Vrstijo se obtožbe opozicije, da skuša ukrasti četrti mandat na predsedniškem položaju, ter pozivi k razpisu drugega kroga predsedniških volitev, kar so storile Evropska unija, ZDA, Brazilija, Argentina in Kolumbija, ki so sporočile, da zmage Moralesa ne bodo priznale.

Bolivijska volilna komisija je po preštetih 99,9 odstotka glasov sporočila, da je Moralesa podprlo 47,1 odstotka volivcev, njegov protikandidat Carlos Mesa pa je prejel 36,5 odstotka glasov volivcev. To pomeni, da ima Morales več kot desetih odstotnih točk prednosti in da drugi krog volitev ni potreben, je sporočila volilna komisija. Namreč za zmago v prvem krogu je Morales potreboval več kot 50 odstotkov podpore ali vsaj 40 odstotkov glasov podpore in deset odstotnih točk prednosti pred drugouvrščenim kandidatom.

Protesti in splošna stavka

Volilna komisija je sicer le nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo sporočila prve volilne izide, ki so kazali na drugi krog volitev. Vendar se nato na spletni strani volilne komisije ni nič spremenilo 24 ur, ko so osvežili izide, pa je imel Morales prednost več kot desetih odstotnih točk, poroča BBC. Po vsej državi zaradi spornega štetja glasov že od ponedeljka potekajo protesti, v sredo pa se je začela splošna stavka. Morales jo je označil za državni udar.

Mesa je v četrtek znova opozoril na volilno goljufijo in Bolivijce pozval k nadaljevanju protestov. Že pred tem je pozval k "stalni mobilizaciji" na ulicah, dokler volilna komisija ne prizna, da je potreben drugi krog volitev.

EU je medtem pozval k prekinitvi štetja glasov in ocenil, da bi bila najboljša rešitev izvedba drugega kroga, s čimer bi vrnili zaupanje v volitve in zagotovili spoštovanje demokratične izbire bolivijskega naroda, poroča DPA. Organizacija ameriških držav (OAS) je prav tako priporočila izvedbo drugega kroga predsedniških volitev, tudi če Morales razglasi zmago že v prvem krogu.

Priljubljenost se je letos zmanjšala

56-letni Morales je ob vseh treh dozdajšnjih kandidaturah predsedniški mandat dobil že v prvem krogu. Med Bolivijci je užival priljubljenost, ker mu je uspelo v državi z 11 milijoni prebivalci zagotoviti ekonomsko in politično stabilnost. Po zaslugi zalog nafte in plina je zmanjšal odstotek revnih s 60 odstotkov leta 2006 na 35 odstotkov v lanskem letu, dosegel gospodarsko rast nad regijskim povprečjem, vlagal v infrastrukturo ter izboljšal življenjske pogoje in družbeno vključenost bolivijskega domorodnega prebivalstva.

Letos se je njegova priljubljenost zmanjšala zaradi kritik na račun avtoritarnosti, gozdnih požarov, ko ni hotel razglasiti izrednih razmer, kar je v državi sprožilo proteste, prav tako pa se spopada s kritikami zaradi gospodarskega stanja in fiskalne politike v državi, ki se mora zaradi velikega proračunskega primanjkljaja vse bolj zadolževati.