Oblikovanje prehodnega sveta so napovedali prejšnji mesec po zasedanju Skupnosti karibskih držav Caricom na Jamajki, ki se ga je udeležil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken.

Odlok predvideva devetčlanski svet, vendar ne navaja, kdo so oz. bodo člani, zgolj to, da bo šlo za predstavnike različnih političnih strank, civilne družbe in zasebnega sektorja, niti ne določa časovnega okvirja za ustanovitev sveta. Haitijski premier Ariel Henry, ki se februarja zaradi protestov proti njemu in siceršnjih razmer v državi ni vrnil s poti v tujino, je prejšnji mesec napovedal, da bo odstopil, ko bo vzpostavljen prehodni vladni svet.

Vzpostavljanje naj bi sicer nadziral ravno Henry – kot po poročanju Reutersa predvideva odlok, bo premier poskrbel za "potrebne postopke" pred imenovanjem članov prehodnega sveta, po ustanovitvi pa bodo člani morali "sodelovati, po dogovoru s premierjem, pri oblikovanju vključujočega vladnega kabineta".

Prestolnico Haitija Port-au-Prince je sicer od začetka marca zaradi nasilja uličnih tolp zapustilo 95.000 ljudi, je v petek sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Okrog 58 odstotkov tistih, ki so zapustili prestolnico, se je zateklo v južno regijo Haitija, ki že gosti več kot 116.000 razseljencev.

Haiti že desetletja pestijo revščina, politična nestabilnost in naravne nesreče, med drugim potres leta 2010, v katerem je po podatkih ZN-a umrlo približno 220.000 ljudi. Obubožana otoška država se spopada s porastom nasilja vse od umora predsednika Jovenela Moiseja julija 2021.

Nasilje se je še okrepilo konec februarja, ko so tolpe, ki po podatkih Združenih narodov nadzorujejo okoli 80 odstotkov haitijske prestolnice, skušale odstaviti Henryja. Država še vedno čaka na prihod mednarodnih sil, ki bodo policiji pomagale obvladovati tolpe.