Henry je v torek pristal v Portoriku, kamor je priletel iz ameriške zvezne države New Jersey. Zadnjih nekaj dni ni bilo jasno, kje je premier, potem ko je prejšnji teden obiskal Gvajano in Kenijo. Kot kaže, se na Haiti ne more vrniti.

Oborožene tolpe so poskušale zasesti mednarodno letališče, da bi preprečile Henryjevo vrnitev.

Njihov vodja Jimmy Chérizier zahteva Henryjev odstop in opozarja, da bo sicer država zdrsela "naravnost v državljansko vojno, ki bo vodila v genocid", poroča BBC.

Henryjevo letalo je moralo pristati v Portoriku, ozemlju ZDA, potem ko so zavrnili vstop letala v Haiti in Dominikansko republiko, poročajo lokalni mediji.

Dominikanska republika je v torek oznanila, da je zaprla svoj zračni prostor s sosednjim Haitijem, s katerim si delita otok Hispaniola. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je nedavno dejal, da bodo sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev "miru in nadzora" na svoji kopenski meji.

Na Haitiju so v nedeljo razglasili izredne razmere, zaradi česar so do nadaljnjega vsi poleti preklicani, letališče v glavnem mestu Port-au-Prince pa ne deluje.

Nemoč Ariela Henryja, da se vrne domov, ga še dodatno slabi, kar skrbi tudi njegove podpornike, vključno z ZDA. Vzbuja se vtis, da njemu podrejene oblasti ne spoštujejo njegove želje po vrnitvi na Haiti.

Henry je prejšnji teden zapustil Haiti in odpotoval najprej na regionalni vrh v Gvajani, nato pa v Kenijo, kjer je podpisal sporazum o napotitvi mednarodnih policijskih sil na Haiti.

Ofenziva tolp

Med njegovo odsotnostjo je skupina tolp pod vodstvom Chérizierja, nekdanjega policista, prešla v napad. Napadle so policijske postaje in vdrle v dva večja zapora. Pobegniti je uspelo približno 4000 zapornikom.

Pripadniki tolp so napadli tudi policijsko akademijo, vojaki pa so prevzeli obrambo letališč v državi, vključno z mednarodnim letališčem v glavnem mestu.

V zadnjem valu nasilja je bilo po podatkih ZN-a razseljenih okoli 15.000 ljudi.

Ariel Henry je, čeprav ni bil izvoljen, postal premier po tem, ko so kolumbijski plačanci leta 2021 ubili haitijskega predsednika Jovenela Moïseja.

Henry bi moral v skladu s političnim dogovorom odstopiti do 7. februarja, na Haitiju pa bi morali izvesti volitve, a se to ni zgodilo. Tisoči ljudi so na ulicah zahtevali Henryjev odstop.

V zadnjih letih so tolpe, oborožene z orožjem, pretihotapljenim iz ZDA, prevzele nadzor nad okoli 80 odstotki Port-au-Princea.

Henry je tuje države zaprosil, naj pošljejo svoje enote v boj proti tolpam, a tega do zdaj niso storile. Pot v Kenijo je bila poskus rešiti dogovor, po katerem bi Kenija na Haiti napotila okoli 1000 policistov. Kenijsko sodišče je načrt januarja preprečilo.

K napotitvi svojih enot so se zavezali Bahami in Benin, Jamajka ter Antigva in Barbuda pa sta izrazili pripravljenost pomagati. ZDA so obljubile 200 milijonov dolarjev v podporo napotitvi tujih sil.