Katoliški škofje so v Nikaragvi v dveh mesecih krvavih protestov prevzeli vlogo mediatorja med protestniki in oblastjo. Škof Silvio Baez se je v četrtek skupaj z vatikanskim veleposlanikom Walterjem Sommertagom odpravil v Masayo z namenom "preprečiti še en pokol", saj so po neuradnih poročanjih vladne varnostne sile napadle mesto.

"Bolečina Nikaragve je velika. Izvajajo se pokoli neoboroženih ljudi. Mesta so v rokah banditov," je dejal škof Baez, ki je pozneje sporočil, da se je "policija strinjala z zaustavitvijo napadov na Masayo". Mesto je bilo nekoč utrdba sandinistov, podpornikov predsednika Ortege, a je v zadnjih mesecih postalo ključna točka protivladnih protestov, še poroča Deutsche Welle.

Medameriška komisija za človekove pravice je medtem nekaj dni obiskovala Nikaragvo in potrdila najmanj 212 smrtnih žrtev na protestih. Državne oblasti so uradno naštele le 46 smrtnih žrtev na protestih, poroča Deutsche Welle.

212 mrtvih zaradi "državne represije"
"Državna represija je do 19. junija zahtevala najmanj 212 smrtnih žrtev in 1.337 ranjenih," je komisija zapisala v poročilu, ki ga je predstavila na izrednem zasedanju Stalnega sveta Organizacije ameriških držav.

"Nikaragva ni izpolnila svojih mednarodnih zavez glede spoštovanja, zaščite in zagotavljanja človekovih pravic v okviru protestov, ki so se začeli 18. aprila," so zapisali in dodali, da je komisija prav nasprotno ugotovila, da sta vladni odziv "zaznamovali represija in kriminalizacija demonstrantov in družbenega gibanja, ki ga predstavljajo".

Zapisali so še, da je "državno nasilje namenjeno odvračanju od protestov in zadušitvi tega izražanja političnega nasprotovanja". Nikaragovske oblasti so pozvali k ustavni, demokratični in mirni rešitvi te krize človekovih pravic. Potrdili so še, da je bilo 6. junija v priporu okoli 500 ljudi.

Protesti prerasli v protivladne
Množični protesti v Nikaragvi so se začeli 18. aprila zaradi spornih reform socialnega sistema, pozneje pa so se sprevrgli v proteste proti predsedniku Danielu Ortegi. 72-letni nekdanji vodja sandinističnih upornikov srednjeameriški republiki vlada skupaj s svojo ženo, podpredsednico Rosario Murillo. Pomembne položaje zaseda tudi njunih sedem otrok, ki delujejo tako v politiki kot gospodarstvu in medijih.

Zadnji krog poganjanj med oblastmi in aktivisti, ki je potekal na pobudo katoliških škofov, je propadel v ponedeljek. Škofje in civilnodružbena gibanja so vladi očitali, da ni ukrepala v skladu z obljubo, da bo omogočila več preiskav mednarodnih organizacij.