Množični protesti v Nikaragvi so se začeli 18. aprila zaradi spornih reform socialnega sistema, pozneje pa so se sprevrgli v proteste proti predsedniku Danielu Ortegi. 72-letni nekdanji vodja sandinističnih upornikov srednjeameriški republiki vlada skupaj s svojo ženo, podpredsednico Rosario Murillo. Pomembne položaje zaseda tudi njunih sedem otrok, ki delujejo tako v politiki kot gospodarstvu in medijih.

Število smrtnih žrtev se je po novem nasilju povečalo na 178.

V soboto je v požaru hiše umrlo šest ljudi iste družine, v katero je skupina oboroženih moških s kapucami vrgla zažigalno steklenico. Preživela sta dva člana družine, ki sta skočila z balkona. Dva pa sta umrla, ko sta skušala odstraniti barikade, je navedla policija.

"To teroristično dejanje je zločin proti človečnosti in ne more ostati nekaznovano," je na Twitterju sporočil vodja Organizacije ameriških držav Luis Almagro.

Komisija bo preiskala vse smrti nasilja
Zadnje nasilje je izbruhnilo, potem ko so katoliški škofje skušali znova obuditi pogajanja med vlado in predstavniki civilne družbe. V petek so škofje sporočili, da sta strani dosegli dogovor, da bodo v državo povabili Medameriško komisijo za človekove pravice, neodvisni organ Organizacije ameriških držav. Komisija bo preiskala "vse smrti in nasilna dejanja, identificirala odgovorne in pripravila celovit načrt za žrtve, tako da bo pravosodje učinkovito", je sporočil kardinal Leopoldo Brenes.

Na pogovorih so se dogovorili, da se bodo v ponedeljek znova sestali, razpravljali bodo o "datumu reform", ki bo vključeval preložitev volitev z leta 2021 na marec 2019. Brenes je dejal, da so predsednika Daniela Ortego, proti kateremu potekajo protesti, pozvali, naj preloži volitve, kar je glavna zahteva aktivistov. Predsednik ni neposredno odgovoril na predlog. "Ponavljamo pripravljenost prisluhniti vsem predlogom v okviru zakonodajnega in ustavnega okvira," je dejal Ortega.