Morales je kot prvi staroselski predsednik Bolivijo vodil skoraj 14 let, nato pa je leta 2019 po domnevnih nepravilnostih na volitvah, na katerih bi sicer osvojil četrti predsedniški mandat, prebegnil v Mehiko in nato v Argentino.

"Danes je eden najpomembnejših dni v mojem življenju. Vrnitev v državo, ki jo tako ljubim, me osrečuje," je zapisal na Twitterju. Moralesa je do bolivijske meje pospremil argentinski predsednik Alberto Fernandez. Morales se mu je po 11 mesecih v Argentini zahvalil, da mu je "rešil življenje".

Na mejnem prehodu La Quiaca na argentinski strani se je ob Moralesovem slovesu zbrala skupina okoli 2000 argentinskih staroselcev, kjer je nekdanji predsednik Bolivije pozval tudi k združevanju na nadnacionalni ravni.

Sprejem Moralesa brez strankarskih kolegov

Na bolivijski strani meje v kraju Villazon pa je nekdanjega predsednika pričakala še večja množica navdušenih podpornikov – vendar med njimi ni bilo njegovih strankarskih kolegov.

Moralesovo vrnitev je sicer omogočila zmaga predsedniškega kandidata Luisa Arceja iz Moralesove stranke Gibanje za socializem (MAS) na oktobrskih volitvah. Nekdanjemu predsedniku je pod prehodno vlado Jeanine Áñez namreč grozila aretacija zaradi obtožnic terorizma oziroma vodenja protivladnih protestov iz tujine, preiskujejo pa ga tudi zaradi očitkov o posilstvu mladoletnice. Morales vse obtožbe zavrača kot del umazane vojne proti njemu.

Sorodna novica V Boliviji zmagal Luis Arce, kandidat Moralesovega Gibanja za socializem

Arce je zanesljivo dobil volitve, na položaj predsednika pa je prisegel v nedeljo. Novi predsednik, ki je bil kot gospodarski minister pod Moralesom označen za arhitekta gospodarskega preporoda in zmanjševanja revščine, v svojem govoru ob prisegi Moralesa ni omenil. Že med kampanjo je zatrjeval, da Morales ne bo nastopil nobene funkcije v njegovem kabinetu, poroča Reuters.

Morales se vrača v sindikalni boj

Tudi Morales je ob vrnitvi zatrdil, da nima političnih ambicij in da se bo angažiral v sindikalnem boju, kjer je tudi začel kariero. "Svoje izkušnje bom delil v sindikalnih prizadevanjih, saj se boj nadaljuje. Dokler bo obstajal kapitalizem, se bo boj ljudstva nadaljeval, o tem sem prepričan," njegove besede z mejnega prehoda, kjer ga je pričakala navdušena množica, povzema New York Times.

Nad vrnitvijo nekdanjega predsednika, ki je za ohranitev oblasti preizkusil tudi več taktik, kot so spreminjanje ustave in nameščanje privržencev v volilno komisijo, niso navdušeni vsi Bolivijci. Protestniki v pokrajini Santa Cruz so prejšnji teden začeli stavko in sporočali, da ne priznavajo nove vlade Moralesove stranke, češ da so se na volitvah znova pojavile nepravilnosti.

Arce obljublja konec strahu po nasilju na volitvah

Novi predsednik Luis Arce je ob prevzemu funkcije medtem obljubil zmago nad pandemijo koronavirusne bolezni 19, ustvarjanje gospodarske rasti po omejevalnih ukrepih in predvsem "konec strahu" po smrtonosnem nasilju po lanskih volitvah, izgredi pa so se nadaljevali tudi pred letošnjimi volitvami.

Moralesova zmaga je takrat sprožila množične proteste njegovih nasprotnikov, volitve pa so zaradi očitkov o volilni prevari – nepravilnosti so potrdili tudi mednarodni opazovalci, Morales pa trdi, da gre za državni udar – razveljavili. Med protesti, ki so trajali od 21. oktobra do 21. novembra lani, je umrlo več deset ljudi.