"Prej ali slej se bomo vrnili v Bolivijo, o tem ni debate," je na novinarski konferenci v Buenos Airesu v ponedeljek zatrdil Evo Morales.
Po zmagi Luisa Arceja, nekdanjega ministra za gospodarstvo v njegovem času, je nekdanji bolivijski predsednik, ki je državo vodil 14 let, dejal, da je vrnitev njegova velika želja in le še vprašanje časa.
Čeprav je Morales naredil veliko za odpravo revščine v Boliviji in izboljšanje položaja prvotnih prebivalcev, ki jim pripada tudi sam, mu številni zamerijo avtoritarnost in sporne metode dela. Državo je bil prisiljen zapustiti po zmagi na lanskih predsedniških volitvah, ki so sprožile množične nasilne proteste in so jih zaradi očitkov o volilnih prevarah razveljavili. Morales se je po volitvah sprva zatekel v Mehiko in nato v Argentino.
Luis Arce že razglasil zmago
Sodeč po vzporednih volitvah, je Arce v nedeljo prejel kar 52 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec, sredinski kandidat Carlos Mesa pa slabih 32.
Arce je, čeprav bodo uradni izidi volitev znani šele čez nekaj dni, že razglasil zmago in napovedal "vrnitev demokracije", medtem ko je Mesa v ponedeljek priznal poraz, saj da je nasprotnikova 20-odstotna prednost prevelika in tako zelo očitna, da nima smisla vztrajati pri nasprotnem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub pandemiji novega koronavirusa je bila udeležba na nedeljskih volitvah večja od pričakovane, okoli 87-odstotna.
Moralesu ob vrnitvi grozi aretacija
Tokratne volitve, ki so bile zaradi pandemije novega koronavirusa dvakrat preložene, so bile prve po kar 20 letih, na katerih ni kandidiral Morales, čeprav je bil njegov vpliv občuten.
Arcejevi nasprotniki so opozarjali, da bi njegova zmaga pomenila vrnitev nekdanjega predsednika, ki ga sicer v domovini čaka aretacija – med drugim ga začasna desna vlada obtožuje terorizma oziroma vodenja protivladnih protestov iz tujine, preiskujejo pa ga tudi zaradi očitkov o posilstvu mladoletnice. Morales vse obtožbe zavrača kot del "umazane vojne" proti njemu.
Morales se je Arcejevi ob zmagi za podporo zahvalil mehiškemu predsedniku Manuelu Andresu Lopezu Obradorju in argentinskemu predsedniku Albertu Fernandezu. Čestitke pa je prejel tudi od drugih levičarskih politikov v regiji, kot so venezuelski Nicolas Maduro, urugvajski Jose Mujica in kubanske oblasti. Prejel naj bi celo klic papeža Frančiška. "Čutil sem, da nisem sam," je dejal.
Bolivija sicer kljub velikim naravnim bogastvom, tudi litija, ostaja med najrevnejšimi državami na območju in jo zdaj pesti najhujša gospodarska kriza v zadnjih 40 letih, še piše AFP.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje