Več sto policistov, pripadnikov paravojaških enot in podpornikov predsednika je napadlo žarišče več mesecev trajajočega upora. V večurnih spopadih v naselju Monimbo sta bila po podatkih skupin za človekove pravice ubita ženska in policist. Vlada je sporočila, da so "ulice mesta Masaya osvobojene blokad in da se lahko ljudje svobodno gibljejo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vladne sile so prevzele nadzor nad mestom po večurnih spopadih in čezmerni uporabi sile, je sporočil Alvaro Leiva, sekretar Združenja za človekove pravice (ANPDH).

Policisti in zamaskirani pripadniki paravojaških enot so pred tem v torek zaprli dostop do naselja Monimbo. Na posnetkih, ki so jih objavili na družbenih omrežjih, je bilo videti spopade s protestniki, ki so uporabljali tudi doma narejene raketomete. Vlada podatkov o napadu ni podala, potrdila je le smrt policista. Skupini novinarjev, ki je skušala vstopiti v naselje, so provladne sile to preprečile s streljanjem nanje.

Težko oborožena ofenziva
Prebivalci mesta Masaya, od koder so se aprila razširili protesti proti Ortegi po državi, so povedali, da je v torek v mesto z okoli 100.000 prebivalci vstopilo več kot tisoč oborožencev ob streljanju z avtomatskim orožjem. Okoli 40 kombijev je s težko oboroženimi varnostnimi silami vstopilo v mesto z vseh štirih strani in napadalo lokacije v mestu. Vodja študentskega protestnega gibanja Cristian Fajardo je sporočil, da jih napadajo z različnih vstopnih točk v naselje Monimbo. "Daniel Ortega, ustavi pokol! Prebivalci Monimbe, rešite se!" je zapisal na WhatsAppu.

280 mrtvih v štirih mesecih protestov
Ofenzivo na mesto Masaya so provladne sile izvedle po krvavem obleganju študentov v cerkvi v prestolnici Managui prejšnji konec tedna, ki je pokazalo, da Ortega krepi uporabo smrtonosne sile za zajezitev protestnega gibanja, ki je od 18. aprila zahtevalo že 280 življenj, večinoma civilistov. V nasilnem zatrtju protestov je bilo okoli 2.000 ljudi poškodovanih. Vlada je medtem sporočila, da "osvobajajo mesta, kjer so dejavni protestniki".

Množični protesti v tej najrevnejši srednjeameriški državi so se začeli 18. aprila zaradi spornih reform socialnega sistema. Vlada je takrat sočasno znižala višino pokojnin in uvedla dvig pokojninskega prispevka za delavce in delodajalce, kar je razjezilo ljudi, ki so zavzeli ulice. Ortega je po nekaj dneh protestov in 25 smrtnih žrtvah umaknil reformo, a so protestniki vztrajali na ulicah, za nasilje okrivili policijo in vojsko in zahtevali predsednikov odstop.

72-letni nekdanji vodja sandinističnih upornikov v državi vlada od leta 2007 skupaj s svojo ženo, podpredsednico Rosario Murillo. Pomembne položaje zaseda tudi njunih sedem otrok, ki delujejo tako v politiki kot gospodarstvu in medijih.

Sandinisti so leta 1979 pod vodstvom Ortege prevzeli nadzor nad državo. Ortega je nato državo vodil do leta 1990, leta 2007 pa je bil izvoljen na mesto predsednika. Oporišče njihove revolucije je bilo prav v Masayi. Prav v četrtek bo potekala 39. obletnica sandinističnega upora.

EU, ZDA in ZN obsojajo vladno nasilje
Evropska unija in ZDA so v torek pozvale oblasti k ustavitvi napadov na Masayo ter nasilja nad protestniki in opozicijo. H končanju nasilja in nadaljevanju dialoga z opozicijo je pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres kot tudi države Latinske Amerike in Karibov (CELAC).

Nikaragovski minister za nacionalne politike Paul Oquist, ki je blizu Ortegi, je za AFP v torek dejal, da so "preprečili poskus udara", kar je dobro, saj da jim "zdaj ostaja dialog, ki ga zarotniki niso hoteli".

Vplivna Katoliška cerkev je že večkrat skušala posredovati v uporu, a so bili pogovori vedno prekinjeni. Predstavnik Vatikana v državi Stanislaw Waldemar Sommertag je prav tako v torek pozval k takojšnji ustavitvi nasilja in vrnitvi k dialogu.

Vlada tudi proti kmetovalcem
Vlada se je spravila tudi nad vodjo kmetov in enega od predstavnikov opozicije v dialogu z vlado, Medarda Maireno. Sodišče v prestolnici ga je v torek obtožilo terorizma, umora in poskusa spodkopavanja ustavnega reda. Mairena je v okviru protestov organiziral cestne blokade v osrednjem delu države in na njenem jugu. Kot vodja gibanja kmetov se zadnjih pet let bojuje proti projektu gradnje prekopa med oceanoma.

Maireno in drugega aktivista Pedra Meno so pretekli teden aretirali na letališču, njunima družinama pa oblasti ne želijo sporočiti, kje ju zadržujejo. Združeni narodi so vlado pozvali, naj razjasni okoliščine izginotja dveh aktivistov. Pozvali so tudi, naj opazovalcem dovolijo vstop v vse zapore.