John F. Kennedy nekaj minut pred atentatom 22. novembra leta 1963 v Dallasu. Foto: AP
John F. Kennedy nekaj minut pred atentatom 22. novembra leta 1963 v Dallasu. Foto: AP

"Predsednik ZDA je mrtev. Pravkar sem govoril s frančiškanom Oscarjem Huberjem iz katoliške cerkve Svete trojice. On in še en duhovnik sta povedala, da sta predsedniku pravkar predala poslednji zakrament Katoliške cerkve. Predsednika Kennedyja so umorili. To je zdaj uradno potrjeno. Predsednik je mrtev." Besede vodje informativnega programa radijske postaje KBOX Billa Hamptona 22. novembra 1963 so eden najbolj prepoznavnih posnetkov iz zvočnega arhiva sodobne ameriške politične zgodovine, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona Andrej Stopar.

S tem svežnjem naj bi bilo zdaj objavljenih že 97 odstotkov vseh dokumentov na to temo, ki so v lasti ameriške vlade, kar pomeni okoli pet milijonov strani. A vlada predsednika Joeja Bidna se je odločila zadržati objavo nekaterih preostalih dokumentov zaradi nacionalne varnosti. Biden je v naznanilu objave pojasnil, da bo nekaj dokumentov za zdaj ostalo tajnih, ker bi njihova objava škodila vojski, obveščevalcem, policistom ali mednarodnim odnosom.

Med v četrtek objavljenimi dokumenti naj bi jih bilo veliko tudi o atentatorju Leeju Harveyju Oswaldu, ki ga privrženci teorij zarot nimajo za resničnega krivca, ampak le za žrtev. Razpon "pravih" krivcev je zanje širok, od ameriške vlade do italijanske mafije, Sovjetske zveze, Kube in še koga.

Radovedneži naj bi zdaj izvedeli več o Oswaldu, a nič takega, kar bi ga opralo krivde. Obveščevalna agencija Cia je Oswalda spremljala od leta 1960, potem ko je leta 1959 skušal skozi Mehiko prebegniti v Sovjetsko zvezo. Cia je sicer v četrtek znova zatrdila, da ni nikoli sodelovala z Oswaldom in da ni ameriškim preiskovalcem prikrivala nobenih informacij o njem.

Lee Harvey Oswald nekaj minut po prijetju. Foto: AP
Lee Harvey Oswald nekaj minut po prijetju. Foto: AP

Bo kdaj objavljeno vse?

Do včerajšnjega svežnja je Nacionalni arhiv postopoma sprostil več kot 55.000 dokumentov. Ostalo naj bi še 16.000 tajnih ali občutno revidiranih dokumentov, ki tako niso v celoti ali sploh dostopni javnosti. Predsednik Biden je sicer Nacionalnemu arhivu in pristojnim agencijam naložil, naj do 1. maja 2023 pripravijo priporočila, zakaj naj bi kaj ostalo nedostopno. Če ne bo prepričljivih razlogov, morajo po Bidnovem ukazu do 30. junija 2023 odpreti popolnoma vse, je dodal Stopar.

Objavljanje dokumentov o atentatu na Kennedyja je leta 1992 omogočil predsednik George Bush starejši s podpisom ukaza, ki pravi, da se naj dokumenti objavijo po 25 letih oziroma do oktobra 2017. A od takrat vsak predsednik odloča po svoje, koliko in kaj se bo dejansko objavilo.

Zajeten sveženj dokumentov je leta 2017 objavil tudi nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, a ti niso prinesli nič novega.

Razkriti novi dokumenti o atentatu na Johna F. Kennedyja