Po preštetju glasov z 49 odstotkov volišč je na nedeljskih predsedniških volitvah znova slavil zdajšnji predsednik Nikaragve Daniel Ortega, ki je osvojil 75 odstotkov glasov.

Volilna udeležba je bila 65,34-odstotna, Ortega pa je tako dobil svoj četrti zaporedni mandat, kar je izzvalo buren odziv nekaterih svetovnih voditeljev.

Ameriški predsednik Joe Biden je volitve kritiziral kot sramotne: "Kar sta danes pripravila predsednik Nikaragve Daniel Ortega in njegova soproga, podpredsednica Rosario Murillo, so bile navidezne volitve, ki niso bile ne svobodne in ne poštene ter zagotovo ne demokratične," je dejal Biden v sporočilu, ki ga je objavila Bela hiša.

EU: Nikaragva je postala avtokratski režim

Da so volitve v Nikaragvi potekale brez demokratičnih jamstev in da njihovi izidi nimajo legitimnosti, so prepričani v EU-ju.

"Ortega je izločil vso verodostojno volilno konkurenco, s čimer je nikaragovskemu ljudstvu odvzel pravico, da svobodno voli svoje predstavnike", je v imenu sedemindvajseterice sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. Po nedeljskih volitvah je Nikaragva postala "avtokratski režim", je še sporočil.

Poštenost volilnega procesa so med drugim spodkopala sistematična zapiranja, nadlegovanja in ustrahovanja kandidatov, opozicijskih voditeljev, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic. Borrell je oblasti v Nikaragvi pozval, naj končajo zatiranje in ponovno vzpostavijo polno spoštovanje človekovih pravic. Evropska unija tudi poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov in razveljavitvi sodnih postopkov proti njim.

Opozicijski voditelji v zaporu

Madrid je volilni izid označil celo za "farso proti ljudem v Nikaragvi, farso proti mednarodni skupnosti in predvsem farso proti demokraciji," je dejal španski zunanji minister Jose Manuel Albares. Ob tem je spomnil, da so opozicijski voditelji, ki so se želeli potegovati na volitvah, trenutno v zaporu. Albares je pozval k njihovi izpustitvi.

Podoben odziv je bil iz Združenega kraljestva, rekoč, da je Ortega "s svojimi manevri Nikaragvo popeljal po tragični poti avtoritarizma," da volitve niso "verjeten izraz demokracije". Novo-staro oblast pa je pozvalo k izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Rusija: Volitve izvedene v skladu z zakonom

Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozive Zahoda k nepriznanju nedeljskih volitev v Nikaragvi označil za "nesprejemljive" in pri tem zatrdil, da so volitve potekale "v skladu z zakonom".

"Bela hiša je sinoči, ko so se volitve končale, zavrnila njihovo priznanje in pozvale druge države, naj storijo enako," je na skupni novinarski konferenci z venezuelskim kolegom Felixom Plasencio v Moskvi dejal Lavrov. "Menimo, da je to nesprejemljivo, in odločno obsojamo to stališče," je dodal.

Ortega vodilna politična sila v državi od leta 1979

Danes 75-letni nekdanji revolucionar Ortega je prvič prišel na oblast, ko so leta 1979 strmoglavili diktatorja Anastasia Somozo. Vse od takrat predstavlja vodilno politično silo v Nikaragvi. Državo je vodil do leta 1990, najprej v vladi hunte in nato kot predsednik. Na predsedniško mesto se je vrnil leta 2007.

Po navedbah kritikov se je Ortega spremenil v še enega diktatorja, ki neomajno zatira opozicijo, da bi lahko še naprej širil svoj poslovni imperij in bogatil svojo družino. Njegova žena Rosario Murillo je od leta 2017 podpredsednica države.

Z ustavno reformo leta 2014 so odpravili omejitev števila predsedniških mandatov.

Aprila 2018 so bili v Nikaragvi množični protesti, najprej proti socialnim reformam in nato za nove volitve. Vlada je proteste označila za poskus državnega udara in jih brutalno zatrla. V nemirih je umrlo več kot 300 ljudi, več sto so jih aretirali in več kot 100.000 ljudi je zbežalo v tujino.