Večina ameriških katoliških škofov se je tako odločila kljub ogorčenemu nasprotovanju manjšine in pozivu Vatikana k previdnejšemu pristopu k temu vprašanju, ki deli cerkvene pastirje.

Za izdelavo osnutka dokumenta je na koncu virtualnega srečanja, ki je trajalo tri dni, glasovalo 168 škofov, proti pa jih je bilo 55. Manjšina je menila, da se s tem katoliški škofje kažejo kot strankarska sila v času globokih delitev ameriške družbe.

Ameriški predsednik z manj rigidnim pristopom

Podporniki dokumenta pa so bolj skeptični, saj menijo, da je treba posameznike, kot je predsednik Joe Biden, ošteti, ker ščitijo in širijo dostop do splava. Biden, ki sicer redno hodi k maši, osebno nasprotuje splavu, vendar meni, da država ne sme vsiljevati prepovedi Američanom, ki se z njo ne strinjajo.

Nedavna anketa raziskovalnega centra Pew ugotavlja, da 56 odstotkov ameriških katoličanov verjame, da bi moral biti splav zakonit, 67 odstotkov pa jih meni, da bi Biden lahko prejemal obhajilo. 55 odstotkov republikanskih katoličanov bi mu obhajilo odreklo, velika večina demokratskih pa s tem nima težav.

Odbor za doktrino vere pri škofovski konferenci bo tako sestavil izjavo o pomenu obhajila v življenju Cerkve, ki ga bodo potem obravnavali na naslednjem srečanju konference, predvidoma novembra v živo. Za potrditev bo potrebna dvotretjinska večina škofov.