Čilska policija in vojska sta številne protestnike hudo ranili, tudi mučili. Več ljudi je bilo ubitih. Za potrebe poročila so preiskovalci ZN-a opravili 235 intervjujev z žrtvami in 60 s policisti. Foto: Reuters
Čilska policija in vojska sta številne protestnike hudo ranili, tudi mučili. Več ljudi je bilo ubitih. Za potrebe poročila so preiskovalci ZN-a opravili 235 intervjujev z žrtvami in 60 s policisti. Foto: Reuters

Urad Visokega komisarja ZN-a za človekove pravice je dokumentiral 133 primerov mučenja in zlorab, 24 primerov spolnega nasilja in nekaj primerov psihološkega mučenja, vključno s simulacijami usmrtitev, grožnjami z izginotjem in posilstvom.

Protesti so se začeli, ko so dijaki priredili demonstracije zaradi povišanja cen javnega prevoza. Nezadovoljstvo s podražitvijo prevoza je hitro preraslo v širše proteste proti strukturni neenakosti.

Po vladnih ocenah je nastalo v času protestov zaradi ropanja, požiganja in uničevanja premoženja za tri milijarde dolarjev škode.

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice je nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet. Foto: Reuters
Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice je nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet. Foto: Reuters

Policija je na tisoče ljudi aretirala in poškodovala. Tožilci pravijo, da preiskujejo 26 smrti, povezanih z nemiri, vključno z več primeri domnevnih ubojev in smrti ljudi, ki so bili pridržani.

V 30-stranskem poročilu Urad komisarja za človekove pravice sporoča, da je potrdil 11 od 26 primerov, med njimi tudi dva, v katerih "naj bi uporabili smrtonosno silo v obliki pravega streliva, ko to ni bilo neizogibno za reševanje življenj". Takšni primeri "lahko, odvisno od okoliščin, predstavljajo zunajsodno usmrtitev", piše v poročilu.

Preiskovalci so odkrili skrb vzbujajoče število poškodb oči, kar okoli 350, pa tudi veliko hudih ran, ki jih je povzročilo manj smrtonosno orožje. Po njihovem mnenju to pomeni, da so policisti in vojaki uporabljali takšno orožje na neprimeren način, tudi od blizu.

Ugotovitve poročila potrjujejo prejšnja opozorila mednarodnih organizacij za zaščito človekovih pravic, pa tudi čilskih organizacij, zdravstvenih društev in protestnikov.

Generalni direktor policije Mario Rozas je v četrtek dejal, da so bili nekateri policisti vpleteni v "zavržna" dejanja. Dodal je, da sami preiskujejo 856 primerov domnevnih kršitev človekovih pravic, preiskave pa so blizu konca in bodo pripeljale do kazni, neodvisno kazenskih preiskav tožilstva.

Čilski milijarderski predsednik Sebastián Piñera se je v zadnjih tednih večkrat zavezal k preiskavam in po potrebi kaznovanju kršiteljev človekovih pravic.

Poskusi, da bi visoke politike kaznovali zaradi kršitev človekovih pravic, so bili različno uspešni. Medtem ko je spodnji dom parlamenta v četrtek zavrnil predlog, da bi predsednika Pinero ustavno obtožili zaradi očitkov o nespoštovanju človekovih pravic med nemiri, je po odločitvi senata Andrésu Chadwicku, ministru za varnost na začetku protestov, za pet let prepovedano opravljati javno funkcijo.