Bolsonaro je za samoizolacijo dejal, da je "za šibke", nasprotoval je tudi ukrepom za omejevanje širjenja virusa. Sprl se je z guvernerji zveznih držav, njegovo spopadanje s pandemijo pa je kritiziral tudi nekdanji zdravstveni minister v njegovi vladi.

Tako kot ameriški predsednik Donald Trump se je tudi Bolsonaro okužil, okreval pa naj bi brez posledic. A medtem ko Trump v anketah zaostaja za demokratskim nasprotnikom Joejem Bidnom, je Bolsonarova vlada dosegla rekordno 40-odstotno podporo.

Kot piše britanski Guardian, je velik del podpore pripisati mesečnim izplačilom nujne pomoči v znesku 91 evrov oziroma 183 evrov za matere samohranilke, ki jih je okoli 67 milijonov prebivalcev Brazilije začelo prejemati aprila.

Podpora Bolsonaru raste tudi v severovzhodni državi Pernambuco, nekdanji trdnjavi levičarske Delavske stranke, ki je bila na oblasti med letoma 2003 in 2016. V državi je 65 odstotkov ljudi prejelo nujno pomoč.

Pomoč je spremenila razmišljanje ljudi. "Postal je junak," je o predsedniku, ki je hvalil brazilsko vojaško diktaturo, dejal 31-letni Ricardo Fernandes, ki je v revnem predelu Ria de Janeira organiziral dostave hrane. Po njegovih besedah je Bolsonaro s propagando na družbenih omrežjih ljudi prepričal, da je ravno on zaslužen za izplačila pomoči, čeprav je njegova vlada prvotno predlagala le tretjino trenutne vsote, kongres pa je nato izsilil povečanje pomoči.

Previsoka cena priljubljenosti?

Kot poroča Guardian, pa ima Bolsonarova priljubljenost ceno, ki je Brazilija morda ne bo mogla več dolgo plačevati. Prejšnji mesec so bila izplačila prepolovljena, pomoči pa naj bi bilo konec decembra. To naj bi prizadelo skoraj 40 milijonov ljudi.

Ker Bolsonaro ne kaže namena povišanja davkov za superbogataše v Braziliji, bo moral kaznovati navadne Brazilce ali pa skrčiti porabo.

Brazilija je imela že pred pandemijo primanjkljaj v vrednosti skoraj 19 milijard evrov, po pričakovanjih pa naj bi ta zdaj narasel na več kot 137 milijard evrov. To je resna težava za državo v razvoju z zgodovino hiperinflacije in politične nestabilnosti, meni ekonomist Gil Castello Branco, ustanovitelj neprofitne organizacije za spremljanje javne porabe Odprti računi.

Brazilska valuta real je izgubila velik del vrednosti, tuja vlaganja so se zmanjšala, 13 milijonov ljudi je brezposelnih.

Gil Castello Branco opozarja, da nekateri finančni manevri, o katerih razmišlja Bolsonarova ekipa za financiranje pomoči v naslednjem letu, mejijo na "kreativno računovodstvo". Od nadaljevanja pomoči pa naj bi bilo odvisno Bolsonarovo politično preživetje.