Kar 65 odstotkov vprašanih je menilo, da se je nasilje v ZDA povečalo od začetka januarja 2021, ko se je zgodil napad na Kapitol. Nekaj manj kot 62 odstotkov pa jih meni, da se bo v državi politično nasilje v prihodnjih letih stopnjevalo.

Anketiranci so bili med drugim vprašani tudi, ali menijo, da bi v prihodnjih desetih letih lahko sledila državljanska vojna.

Med vsemi anketiranimi v najnovejši raziskavi jih je 43 odstotkov menilo, da je državljanska vojna mogoča. Med tistimi, ki so se politično opredelili kot demokrati ali neodvisni, je bil odstotek nekoliko nižji, 40-odstoten. Je pa zato med republikanci na vprašanje pritrdilno odgovorilo kar 54 odstotkov vprašanih.

Senator napovedal "nemire na ulicah"

Ob tem pa je ameriški senator iz Južne Karoline Lindsey Graham v nedeljo napovedal "nemire na ulicah", če bi bil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump obtožen zaradi posedovanja zaupnih in tajnih dokumentov, ki jih je odnesel iz Bele hiše ob koncu svojega mandata.

Sorodna novica Trump zahteva vrnitev zaseženih dokumentov, njegovi podporniki pozivajo k "državljanski vojni"

Trump bi namreč moral dokumente predati posebni komisiji, ker tega ni storil, je ameriški nacionalni preiskovalni urad FBI po odločitvi sodišča preiskal njegovo zasebno posest na Floridi Mar-A-Lago, kjer je zaplenil več škatel dokumentov z občutljivo vsebino za ameriško nacionalno varnost.

Senator Graham je bil deležen ostre kritike javnosti. Med drugim jo je nekdanja namestnica generalnega tožilca Mary McCord v izjavi za CNN oštela, češ da je "neverjetno neodgovorno, da izvoljeni uradnik izreka prikrite grožnje z nasiljem, ko organi pregona in pravosodje opravljajo svoje delo."

"Trditi, da so ljudje jezni in da bi lahko bili nasilni, izkazuje le to, česar se zavedata Trump in Lindsey Graham (…) da ljudje dejansko poslušajo tovrstne trditve in se tudi dejansko mobilizirajo," je dodala. Ob tem je poudarila, da je bil 6. januar lani, ko so Trumpovi podporniki vdrli na Kapitol, "rezultat te iste taktike predsednika in njegovih zaveznikov".

V omenjenem napadu je umrlo devet ljudi, med policisti so bili potrjeni tudi samomori. Trump je namreč svojim podpornikom dejal, naj se "borijo kot hudič" za razveljavitev volilnih izidov, ki so kazali v korist demokratu in zdajšnjemu predsedniku ZDA Joeju Bidnu.

Vse od takrat je v ZDA prisoten strah pred nasiljem, ki ga spodbuja politika.

Večina strokovnjakov sicer meni, da je le malo možnosti za oboroženi spopad, kakršen je bil v času ameriške državljanske vojne (1861–65).

Vendar pa strokovnjakinja za državljanske konflikte Rachel Kleinfeld, ki dela pri fundaciji Carnegie za mednarodni mir, meni, da države s tako močno demokracijo, kot jo imajo ZDA, "ne zapadejo v državljansko vojno. V primeru oslabitve državnih institucij pa bi bila zgodba drugačna," poroča Guardian.