Okoli 300 protestnic je zahtevalo boljše zdravstvo za staroselce, še posebej za ženske, in obsodilo predlagane spremembe na področju teh storitev, poroča BBC.

Bolsonarova vlada namreč želi odgovornost za omogočanje zdravstvenih storitev za staroselce prenesti na mesta, vodje staroselskih skupnosti pa se bojijo, da lokalne oblasti nimajo ustrezne infrastrukture in potrebnih specializiranih enot.

Sorodna novica V Amazoniji vsako minuto izgine za nogometno igrišče deževnega gozda

Trenutno je za zdravstvo zadolžena zvezna vlada, staroselske skupnosti pa obiskujejo posebej izurjeno zdravstveno osebje.

"Počutimo se zapuščene. Staroselce obravnavajo kot živali," je za časopis Correio Braziliense dejala 43-letna Teresa Cristina Kezonazokere.

Protest, ki je potekal mirno, je trajal okoli 10 ur, ko je minister za zdravstvo Luiz Henrique Mandetta dejal, da se bo pogovoril z nekaterimi staroselskimi voditelji. Foto: Reuters

V sredo naj bi se na novem protestnem shodu zbralo 1.500 staroselk iz 110 etničnih skupin. "Ni nam treba sprejeti uničenja naših pravic," je dejala staroselska voditeljica Sônia Guajajara.

Bolsonaro je obljubil integracijo staroselcev v širše prebivalstvo, večkrat pa je tudi podvomil o obstoju njihovih zaščitenih rezervatov, ki jim jih zagotavlja brazilska ustava.

Bolsonaro: Staroselci imajo preveč ozemlja

Po mnenju predsednika so ozemlja staroselcev prevelika glede na število ljudi, ki tam živi, zato jih namerava del odpreti za kmetijstvo in rudarstvo. Kritiki pravijo, da Bolsonarovo stališče spodbuja nezakonito rudarjenje in vdore v rezervate. Prejšnji mesec je bil staroselski voditelj zaboden do smrti. Storilci naj bi bili močno oboroženi rudarji, ki so iskali zlato in so vdrli na odročno ozemlje, kjer živijo staroselci.

Več kot 800.000 staroselcev živi na 450 ozemljih, določenih zanje po vsej Braziliji. Skupaj znašajo 12 odstotkov površine države, večinoma pa so v Amazoniji. Nekateri staroselci živijo povsem izolirano.

Krčenje gozdov se močno povečuje

Medtem se močno povečuje krčenje pragozda v Amazoniji, največjega tropskega pragozda na svetu. Junija je bilo krčenje 88 odstotkov večje kot v istem obdobju leto prej, kažejo podatki brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja Inpe.

Bolsonaro, ki je položaj prevzel januarja, pa je inštitut obtožil laganja o stopnji krčenja gozdov, ta mesec pa je tudi odpustil njegovega vodjo Ricarda Galvãa.

Predsednik in vladni ministri so kritizirali tudi državno agencijo za pravice staroselcev Funai in okoljevarstveni organ Ibama.