Američani se zadnji ponedeljek v maju na t. i. spominski dan (Memorial Day) spominjajo svojih padlih vojakov. Hkrati je ta praznični dan tudi neuraden začetek poletja, navaja BBC.

Ameriški predsednik Donald Trump skupaj z ženo Melanio po prihodu iz Baltimora nazaj v Belo hišo. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump skupaj z ženo Melanio po prihodu iz Baltimora nazaj v Belo hišo. Foto: Reuters
Spominski dan v ZDA: v ospredju žrtve koronavirusa

Skupaj bomo premagali virus
"Kot en narod žalujemo z vsako družino, ki je med pandemijo izgubila svoje ljubljene, vključno z družinami naših velikih vojnih veteranov. Skupaj bomo premagali virus in Amerika se bo iz krize dvignila v nove višave,"
je med drugim po poročanju CNN-a Trump povedal v Baltimoru.

Naj Bog blagoslovi vojsko, padle in Ameriko
"Danes častimo junake, ki smo jih izgubili. Molimo za naše ljubljene, ki so jih pustili za sabo, in Bog nam je priča, ko prisegamo, da bomo branili, ohranili in skrbeli za deželo, za ponosno obrambo katere so izdihnili. Hvala. Naj Bog blagoslovi našo vojsko, spomin na padle, družine nosilcev zlatih zvezd in Ameriko," pa je po poročanju dopisnika RTV Slovenije Andreja Stoparja še dejal Trump.

Trump med govorom pri narodnem spomeniku Fort McHenry v Baltimoru, kjer se Američani spominjajo zmage nad Britanci iz leta 1814. Foto: Reuters
Trump med govorom pri narodnem spomeniku Fort McHenry v Baltimoru, kjer se Američani spominjajo zmage nad Britanci iz leta 1814. Foto: Reuters

Stopar: Maska znamenje političnega prepričanja
Nato se je predsednik ‒ ne on, ne njegovo spremstvo niso nosili mask, na kar so nato ves dan opozarjali ogorčeni mediji ‒ odpravil k svojim priljubljenim opravilom, k igranju golfa in tvitanju, v katerem je obračunaval z nasprotniki. Med drugim je zatrdil, da so ZDA pandemijo obvladale, saj število okužb in smrti upada. To ne drži. Število okužb se bliža milijonu 700 tisoč, smrti pa sto tisoč. V Alabami na primer primanjkuje prostora na oddelkih intenzivne nege. Trumpovi privrženci pa še zmeraj protestirajo ter zahtevajo popolno odprtje gospodarstva in javnega življenja. Sprostilo pa se je tudi veliko Američanov, ki jim za politiko ni toliko mar. Na številnih plažah in kopališčih se je trlo ljudi, ki seveda niso spoštovali varnostnih razdalj in nosili mask. Dan, ki naj bi ljudi povezal v spominu na padle junake, je samo še dodatno okrepil razdeljenost ZDA. Na tiste, ki se borijo z virusom ali jim je vsaj mar boj proti njemu, in na tiste, ki se na to ne ozirajo. Maska pa je očitno postala znamenje političnega prepričanja, navaja Stopar.

Biden po dveh mesecih v javnosti z masko
Medtem pa se je demokratski kandidat za predsednika ZDA Joe Biden po več kot dveh mesecih karantene zaradi novega koronavirusa v ponedeljek znova pojavil v javnosti, ko je v spremstvu žene Jill z masko na obrazu položil venec k obeležju vsem padlim v svoji domači zvezni državi Delaware.

Joe Biden z ženo Jill polaga venec k spomeniku padlim na War Memorial Plaza v Delawaru. Foto: Reuters
Joe Biden z ženo Jill polaga venec k spomeniku padlim na War Memorial Plaza v Delawaru. Foto: Reuters

"Lepo je znova stopiti iz hiše. Nikoli ne smemo pozabiti žrtev teh mož in žena," je ob spomeniku padlim v drugi svetovni in korejski vojni dejal Biden, dejansko že izzivalec aktualnega predsednika ZDA Trumpa na volitvah, ki bodo 3. novembra letos.

Okuženih več kot 1,6 milijona ljudi, umrlo skoraj 100.000
V ZDA je z novim koronavirusom okuženih več kot 1,6 milijona ljudi, do zdaj jih je umrlo skoraj 100.000. Po dveh mesecih se v vseh 50 zveznih državah postopoma odpravljajo omejitve. Tudi zato so pretekli praznični konec tedna množice ljudi obiskale plaže (in druge javne površine) med drugim na Floridi, v Marylandu, Georgii, Virginii in Indiani. "Siti smo tega, da smo zaprti v hiše. Virusa se ne bojim več," je za CNN dejala ena od obiskovalk.

Newyorška borza odpira vrata

Po dvomesečnem zaprtju zaradi pandemije novega koronavirusa se bo v torek znova odprla borza v New Yorku, ki je največja na svetu po tržni kapitalizaciji podjetij. Trgovanje bo potekalo v precej omejenem številu, saj bo na delo lahko prišlo le četrtino uslužbencev. 228 let stara institucija je bila nazadnje zaprta 29. oktobra 2012 zaradi orkana Sandy.

Trump grozi z umikom republikanske konvencije iz Severne Karoline
Predsednik ZDA Trump je sicer v ponedeljek opozoril demokratskega guvernerja Severne Karoline Roya Cooperja, da bo v tej zvezni državi preklical republikansko nacionalno konvencijo, ki je predvidena med 24. in 27. avgustom, če bo število ljudi na konvenciji v Charlottu zaradi pandemije novega koronavirusa omejeno. Trump je v seriji tvitov v ponedeljek zapisal, da je Cooper še vedno v "fazi zaprtja. Z drugimi besedami porabili bomo milijone dolarjev za gradnjo arene, pri čemer pa ne bomo vedeli, ali bo demokratski guverner dovolil prihod članov republikanske stranke v polnem številu." Cooperjev urad je na Trumpov tvit odgovoril, da zdravstveni uradnik zvezne države sodelujejo z republikansko stranko pri načrtu za konvencijo. "Severna Karolina se pri zaščiti javnega zdravja in varnosti zanaša na podatke in znanost," je sporočil guvernerjev urad.