Ob tem je zavrnil globalizem in zatrdil, da prihodnost pripada domoljubom, ne pa globalistom. V težko pričakovanem govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 74. zasedanja Generalne skupščine v New Yorku je hvalil tudi gospodarske dosežke ZDA in se zavzel za mir na svetu.

Besede predsednika ZDA so bile na trenutke ostre, vendar podane z umirjenim, skoraj zdolgočasenim tonom, saj se ni odmikal od besed, ki jih je imel zapisane na zaslonu. Svetovna javnost je najbolj pričakovala, kaj bo Trump dejal glede Irana – in tu ni bilo presenečenj. Iran je obtožil, da je odgovoren za napad na savdska naftna objekta, vendar pa ameriški predsednik v govoru ni rožljal z orožjem, ampak je napovedoval zaostritev sankcij proti Teheranu.

Orožje je sicer omenil kasneje, ko je zagotovil, da se ZDA nikoli ne bodo priključile svetovnim prizadevanjem za zmanjšanje razširjenosti orožja. Američani bodo vsaj pod njim do konca branili pravico do posedovanja orožja, je dodal.

V centru globalizma na sedežu ZN-a, kjer suverene države vse bolj sodelujejo z in poslušajo civilno družbo, se je predsednik ZDA zavzel za zapiranje držav za svoje meje. "Prihodnost pripada suverenim in neodvisnim državam, ki ščitijo svoje državljane, spoštujejo sosede in razlike, zaradi katerih je vsaka država posebna in edinstvena," je dejal.

Iran je "žejen krvi"

Trump je Iran obtožil, da je "žejen krvi". "Vsak lahko gre v vojno, ampak najbolj pogumni si prizadevajo za mir," je dejal in ponovil, da ameriški cilj ni nadaljevanje neskončnih vojn, kot denimo v Afganistanu. Zato bo zaostril sankcije proti Iranu, dokler Teheran ne konča svoje "fanatične gonje za orožjem" in agresije po Bližnjem vzhodu. "V upanju, da se bo osvobodil sankcij, je režim zaostril neizzvano nasilno agresijo. Dokler se grožnje nadaljujejo, se bodo sankcije zaostrovale," je dejal ameriški predsednik, ki je sprožil napetosti z odstopom od iranskega jedrskega dogovora.

Prst uperil proti Pekingu

Veliko pozornosti je Trump namenil tudi Kitajski, ki jo je obtožil nepoštenih trgovinskih praks, pa tudi mednarodnemu trgovinskemu sistemu, regulaciji družbenih medijev proti lažnim novicam, razmeram v Venezueli ter migracijam in prebežnikom.

Dejal je, da so nekatere države desetletja izkoriščale obstoječi mednarodni trgovinski sistem, ki naj bi ga bilo treba reformirati, ker bogati peščica najbogatejših, srednji razred pa postaja vse bolj reven. Po njegovem mnenju je težava v Svetovni trgovinski organizaciji, ki potrebuje drastične spremembe, na čelu s tem, da neha obravnavati Kitajsko kot državo v razvoju.

Kitajsko je obtožil kraje intelektualne lastnine in drugih nepoštenih trgovinskih praks. "Časi zlorab so minili. Dolga leta so se te zlorabe prenašale, zanemarjale in celo spodbujale. Svetovni voditelji so zaradi globalizma zanemarjali lastne nacionalne interese," je opozoril Trump in
zatrdil, da je, kar se tiče ZDA, zdaj tega konec. Dodal je tudi, da ZDA skrbno spremljajo, kaj počne Kitajska v Hongkongu.

Trump je tudi napovedal, da želi z Veliko Britanijo po brexitu skleniti "čudovit" trgovinski sporazum in pri tem sodeluje s premierjem Borisom Johnsonom. Kongresni demokrati so mu sicer že sporočili, naj kar pozabi na to, če bo prišlo do brexita brez dogovora, ker mu sporazuma ne bodo potrdili.

Priseljence je pozval, naj ne prihajajo v ZDA, ker jih ne bodo spustili v državo. "Ne plačujte tihotapcem. Če pridete do tu, ne boste mogli v državo," je dejal.

V Washingtonu sicer vre zaradi škandala zaradi Trumpovega domnevnega pritiska na Ukrajino, da dobi denar v zameno za preiskavo sina nekdanjega podpredsednika ZDA Josepha Bidna. Vse več demokratov ugotavlja, da nimajo druge izbire kot sprožitev postopka impeachmenta ali odstavitve s položaja ne glede na politične kalkulacije.

Bolsonaro: Amazonija ni uničena

Prvi je za govornico sicer stopil brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je zatrdil, da je pragozd suvereno ozemlje Brazilije. "Zmotno je reči, da je Amazonski pragozd dediščina človeštva. Gre za nesporazum, ki ga potrjujejo tudi znanstveniki, ko rečejo, da so Amazonski pragozd pljuča sveta," je dejal. Brazilski predsednik je še zatrdil, da požari "niso požrli gozda, kot mediji zavajajo".

Guterres: Moramo se izogniti velikemu razkolu

15-minutni govor je imel tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je 193 voditeljev sveta posvaril pred velikim razkolom v svetu. Boji se namreč, da bi lahko največji gospodarski velesili ustvarili vsaka svoj svet, ta svetova pa bi med seboj tekmovala. "Strah me je pred možnostjo velikega razkola. Da bi svet razpadel na dva dela, da bi dve največji gospodarski velesili na svetu ustvarili dva ločena in med seboj konkurirajoča se svetova," je dejal Guterres. Ob tem je namignil, da bi razkol v svetovnem gospodarstvu lahko ustvarila trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. "Vse moramo storiti za to, da preprečimo velik razkol in ohranimo za vse veljaven sistem," je dodal. Ob tem je spomnil na skupno gospodarstvo, spoštovanje mednarodnega prava in multilateralne institucije.

Generalni sekretar ZN-a je opozoril tudi na prebežniško krizo in poudaril, da je treba spoštovati človekove pravice vseh prebežnikov. "Ne zapirajo se le meje, ampak tudi srca, ko se ločujejo begunske družine in tepta pravico do iskanja azila," je opozoril.

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je poudaril napore njegove vlade za izboljšanje gospodarskega stanja v državi in boj proti terorizmu, nearabske države pa je pozval, naj se prenehajo vmešavati v spore v regiji, poroča Guardian.

Za njim je za govornico stopil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je opozoril, da je nesprejemljivo, da polovica človeštva živi v izobilju, polovica pa v pomanjkanju. "Svet je večji kot pet držav," je dejal in pri tem mislil na pet držav, ki posedujejo jedrsko orožje. Pozval je k jedrski razorožitvi sveta ali možnosti, da vse države pridobijo jedrsko orožje. Ko je govoril o 3,6 milijona sirskih beguncev, ki živijo v Turčiji, je pokazal ikonično fotografijo umrlega triletnega dečka Alana Kurdija, ki ga je naplavilo na obalo Turčije. Opozoril je tudi na sovražni govor do muslimanov in kritiziral izraelsko obnašanje do Palestincev.

V ospredju pozornosti zasedanja bodo sicer podnebne spremembe in vprašanja trajnostnega razvoja, prizadevanja za izkoreninjenje revščine, dostopnost zdravstvenih uslug in kakovostno izobraževanje.

Zasedanja se udeležuje tudi slovenski premier Marjan Šarec, v New York pa so prišli tudi ministri Miro Cerar, Jernej Pikalo in Aleš Šabeder ter mladinski delegat Patrik Bole.

Med drugimi bosta danes nastopila tudi britanski premier Boris Johnson in francoski predsednik Emmanuel Macron.